Zdrava kmečka pamet…

Ni nekih posebnih, različnih vrst pameti, pa tudi njihova »zdrava kmečka pamet« ne obstaja, pač pa obstajajo razlike v okoljih, posledično tudi razlike v izkušnjah, in še bolj posledično razlike v ravnanjih.

 

O »kmečki pameti«, o njeni »vrednosti«, »zdravosti«… med ostalim priča tudi to, da se je ta »pamet« ODREKLA od-Narave-danemu rastlinju, in je v svoji bolestni pogoltnosti krenila v (še bolj) intenzivno prirejo vsega… da bi kasneje »ugotovila« to, da ni najbolje biti »pametnejši« od Narave…

 

Da, ko je ugotovila, da se »razvito« rastlinje NI zmožno obnavljati, šele takrat je ta »zdrava pamet« začela kričati po eko in bio, po nekih prejšnjih (malodane izumrlih) rastlinah, po semenskih bankah…

 

Oprosti, vendar – za nazaj zmore biti vsako govedo »pametno«!

 

Ko sem, pred sedemintridesetimi leti, prvič krenil v samostojno sajenje/pridelovanje – niti ene »sodobne«, obilno-rojevajoče rastline nisem posadil, pač pa sem raje pri tistem kakor-je-od-Narave-dano ostal (in še vedno tako počnem), kajti – eno je selekcija, ki med obstoječim najboljše izbira, drugo pa je igrati-se-boga, in to takšnega, ki je dovolj neumen, pa misli, da zmore biti bolj dovršen, kot je dovršena Narava!