Ko sem
že mislil, da mi svet pred nogama leži, sem ugotovil, da sem se v veliki,
blatni luži znašel, in da mi blato že v čevlje sili, želeč, da bi me vsega
pogoltnilo…
In sem
stopil, iz tega blata. In mi, še danes, ko pomislim nanj, ko se mi, v spominu,
njegov smrad obudi, slabo voljo poraja. Takšno, ki neizogibno do kletvic
pripelje. Drugače namreč ne gre, blato je blato, z njim ni ničesar pametnega
početi. Le pljuneš lahko nanj, v kolikor si prepričan, da je tvoje sline
vredno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar