Zgolj neko razmišljanje…

Potihnil je kristus-je-živ in, namesto tega, se je zaslišalo papež-je-mrtev…

 

Kaže na neko blagovno menjavo, izvršeno spod osončenih nebes. Prvi dol, drug pa gor. Radi uravnoteženja, seveda. In praznik se je izpel v – nasmejano vidni »pretresenosti«?!

 

Da, v že nočni uri, ko sem preklapljal programe, sem na nekem kanalu ujel neka poročila, pa, ker je že bilo govora o papeževi smrti, sem zdržal drobec svojega časa, in…

 

Pogovor je tekel z nekim sociologom, predavateljem na teološki fakulteti. In prav nič ni motilo, tega sociologa, da se je o papeževi-smrti, o tragičnem-dogodku ter ob vidni-pretresenosti-sveta pogovarjal tako, da se je ves čas – režal! Kot bi mu kotička ustnic, z nečim vzdržljivim, raztegnili vse do ušes…

Ne vem, je takšno izkazovanje posledica tistega bog-se-ga-je-dotaknil, ali pa je obratno, pa se bog dotakne takrat, ko itak nobene pomoči več ni?!

 

In tudi tisti, katere so s ceste posneli, neki mimoidoči, pač, so se tudi izjemno »pretreseni« izkazovali, v stilu umrl-je-ni-ne-prvi-ne-poslednji…

 

Ne boš verjel, a še res je, obenem pa – vsak dan na tisoči umirajo, morda se med njimi tudi kak dober znajde, celo tako dober, da je svojo dobroto izkazoval v dejanjih, ne le v besedah…

 

Tudi vrhovi-sveta so se odzvali, kakor se vselej, kakopak, in neke svoje uradne izjave podali. In, ne gre drugače, tudi predsednica sloveče Dežele ni izpustila priložnosti, da bi se s svojim poznavanjem dejstev izkazala, in je izpovedala, da je papež-šel-v-nebesa…

 

Hvalevredno je takšno poznavanje resnice, v katero, neizogibno, kaže, sodi tudi določeno znanje s področja geografije. Treba je namreč vedeti, če nič drugega, to, kje se nek kraj nahaja, ne nazadnje je treba vedeti tudi to, kje posamezna geografska področja ležijo, v konkretnem primeru – nebeška, ampak…

 

Ko na »ić« župan izkaže svojo podporo nekemu politiku, da bi bilo še huje, celo izven-deželnemu, in še huje, »južnemu«, takrat je slišati neko brenčanje, kot iz osjega panja, češ da se z uradnega položaja ne bi smel osebno opredeljevati, ko pa se takisto pripeti z, vsaj formalno, najvišjega položaja v državi, takrat pa, očitno, s tem ni prav nič narobe. Da, nebesa so namreč geografsko področje, ki obstaja izključno verujočim, medtem ko bi ne-verni utegnili imeti kakšno pripombo na takšno izrazoslovje. No, vsaj jaz jo imam, glede na to, da bi oseba, ki se ima za sila racionalno, pravično, preudarno… morala nastopati na vsem sprejemljiv, nikomur sporen, način…

 

Bil je dober človek, je nenehno poslušati z vseh strani. Ne vem, morda pa je res bil, vsaj besede o dobroti so nenehno vrele iz njegovih ust, čeprav…

Da, nekateri ne zmorejo prehvaliti njegove skromnosti. Bentiš, celo običajnih čevljev, papeških, tistih rdečih, ni obuval, pač pa je v črnih naokoli hodil. S tem je, bržčas, veliko denarja prihranil… blišču, sredi katerega je bival, in kateri ga ni prav nič motil.

 

Cerkev je eden največjih, če ne kar največji imetnik nekega bogastva. Ne vem, če sploh vedo, tisti, ki za to bogastvo skrbijo, koliko je vredno, v denarju. In papež je, kot vsak papež, na samem vrhu te ustanove, pomeni, da ima moč odločanja, pa me radovednost daje – koliko bolnišnic, koliko šol, koliko »vrtcev«, koliko delovnih mest… je nastalo, prav zahvaljujoč temu bogastvu, v zadnjih dvanajstih letih, v času pač, v katerem je umrli papeževal?! In njihov nastanek ni bil posledica nenehnega cerkvenega trgovanja, v stilu pomagal-ti-bom-če-mojo-vero-sprejmeš, pač pa je bil dejansko posledica brezpogojne, edine dejanske dobrote?!

 

Da, Svetu, očitno, vladajo sami dobri-ljudje, od raznih predsednic in predsednikov, pa vse do posrancev, pardon, poslancev, katerih prav nič ne zmoti dejstvo, da sami, in to pretežno za povsem neodgovorno, večinoma tudi bebasto, čvekanje prejemajo takšna plačila, da bi se morali skrivati pred nekimi tistimi, ki, za dejansko neko prizadevnost in trud, komajda shajajo iz meseca v mesec…

 

Bil je dober, vse ljudi je imel rad, je bilo tudi slišati. In je takšna izjava tem vsem-ljudem sila všečna, kajti pomeni, da je imel rad tudi njih, kot posameznike. Oh, in ah, povsem blažen sem, malodane, ob takšni siloviti ljubezni, čeprav…

Da, ena sama »malenkost« obstaja, ki me, ob njej, zmoti, in v nedogled moti: če imaš rad tako barabo, kakor poštenjaka, potem bi se poštenjak moral tvoje ljubezni odreči, kajti s tem, ko ga izenačuješ s pokvarjenostjo, ko ga obravnavaš enako, kot pokvarjenca, s tem, v bistvu – pljuvaš na njegovo poštenost! Namesto da bi jo povzdigoval, v imenu boga, ki se predvsem za poštenost krčevito zavzema…

 

Kakorkoli že – ni moč prešteti vseh papežev, ki so umrli, pa se po njih, ali radi njih, Svet, vsebinsko vsaj, niti za pikico na bolje ni spremenil, pač pa je, v najboljšem primeru, enako slab ostal. In še jih bo, kar nekaj, domnevam, ki bodo z enakim učinkom svoje božje-poslanstvo zaključili. Ne gre drugače, prva značilnost sistema je v tem, da lastne zakonitosti ohranja, obenem pa – prva napaka nekega sistema, kateregakoli izmed poznanih, je v tem, da temelji – na neumnosti! Obči, kakopak. Neumnost pa nikoli ni bila, in tudi biti ne more, nosilka kakovostnih sprememb.

 

Kakorkoli že, dokaj ironično je, to, da se praznik kristusovega-vstajenja konča s padlostjo njegovega zastopnika-na-Zemlji. A zna biti zadeva praktična, bodo bogu-vdani lahko, v istih dneh, dva dogodka praznovali. Pa kaj, če te vdanosti nikjer ni videt, pa kaj, če ni videt tudi boga?! Frančišek pa…

 

Dočakal je tisto, po čemer je v zadnjih dneh hrepenel – konec vseh zemeljskih muk.

Ni mu bilo slabega, vsaj v poslednjih desetletjih ne, pomeni, da je kolikor toliko v zadovoljstvu preživel.

Dospel je v »večnost«, v objem-svojega-očeta, potemtakem se, zagotovo, ne more pritoževati, obenem pa…

 

Šou mast gou on… sledila bo predstava, gledališki, celo cirkuški podobna, v kateri se bodo sami-dobri vsak zase potegovali, nato pa, v nemoči lastne dobrote, nekoga tretjega izbrali, da bo, še naprej, kakor v poslednjih dveh tisočletjih, na novo zastavil – ohranjati obstoječe, staro.

Ne vem čemu se mi zdi, da je nek Tesla, na primer, krepko več dal Svetu, kot dajejo vsi dolgo-haljnati skupaj?! S svojimi »zvestimi«, bogu-neizmerno-vdanimi podaniki vred.