Ne bom,
vsaj na dolgo ne, tu, o tem, da je za večino (že tako redkih) razumsko
zasnovanih značilna psihična okrnjenost, psihično obolenje, kot posledica
dejstva, da jih večina, okolje, že od njih rosnih let, tlači v svoje miselne
kalupe, jim, s tem, vsiljuje, in tudi vsili, večinska »razmišljanja«, večinska
ravnanja, kar se, na koncu, izkaže v podobah bolezni, kajti – ne gre drugače,
kot v podobi osebnostne razdvojenosti, takrat, ko nekje globoko v sebi VEŠ
(pravilneje: slutiš, ker se zavedati nisi zmožen), da je pravilno v popolnem
nasprotju z občim, ti pa se, kljub temu, po obče izkazuješ…
Da, kar
nekaj sem jih spoznal, ki VEDO, da je po-obče nepravilno, ki VEDO, da je obče
mentalno (umsko) stanje popolna beda, a kljub temu, da to VEDO – sprejemajo obče
običaje, se ravnajo skladno z občimi ravnanji. Potemtakem se izkazujejo v
popolnem nasprotju od tistega, kakor bi se morali izkazovati, ko bi upoštevali
lastno védenje o občosti! Pa ni moč govoriti o drugem, kot o bolezni, takrat,
kadar ravnaš tako, kot »veš«, da ne bi smel…
Na
ravni posameznika s tem niti ni tako hudo narobe, za Svet kot celoto, »le«
nekaj trpljenja prinaša, temu posamezniku, njegova osebnostna razklanost.
Trpljenja, katerega se, po tem, ko se ga z leti navadi, niti zaveda ne več, a
kljub temu neugodno deluje na njegovo živetveno zadovoljstvo, tako neugodno, da
tega zadovoljstva sploh najti ne zmore več…
Je pa
takšno dejstvo hudo narobe na ravni Sveta, kajti – že itak je tako hudičevo
malo tistih, ki so kot razumska bitja, kot ljudje porojeni, pa je škoda
slehernega, ki se, prav zaradi teh kalupov, prav zaradi tega, ker zavoljo občih
sebe-v-sebi-POBIJE, postane občim enak, vsaj podoben in primerljiv! In enako »kakovostno
razmišlja«, kot »razmišljajo« oni, in enako »kakovostno čustvuje«, kot »čustvujejo«
oni…
NE gre,
ni logično, ni pravilno, to, da – če VEŠ, da med bebci živiš, se kot bebec
izkazuješ!
Ni komentarjev:
Objavite komentar