petek, 25. april 2025

Priznam, sem napačen…

… in to povsem napačen, vendar »le« za (absolutno) večino, od katere sem tudi popolnoma drugačen, nisem njen, ne sodim vanjo, pa drugačen, kot napačen, njej, tudi biti ne morem. Ne glede na to, da je resnica na moji strani, ne na njihovi, ne glede na to, da sem ugotavljanja zmožen, medtem ko zmorejo oni delovati izključno v okvirih svoje ne-umnosti.
 
Da, napačen sem. To se sicer nekoliko čudno sliši, v kolikor upoštevam, da mi, skozi življenje, uspevajo zadeve, katere le redkim uspevajo, in večini nikoli; v kolikor upoštevam, da se izkazujem z določenimi zmožnostmi, o katerih večina niti ve ne, ničesar, kaj šele, da bi jih premogla; v kolikor upoštevam, ne nazadnje, da nikoli v svojem življenju nisem funkcioniral na njihove načine, pač pa po krepko težji poti hodil, obenem pa, kljub temu, krepko dlje dospel, kot je moč nekemu povprečnežu dospeti.
 
Da, napačen sem. Neumen, celo. Denimo – ne živim zato, da bi živel (kakor je večini »smisel«), pač pa živim zato, da bi v svojem času nekaj izkazal, nekaj ustvaril, nekaj dosegel (pri čemer ta nekaj-dosegel nikakor ni večinski, pa se nikoli nisem gnal za nekim položajem, na primer, ali za nekim materialnim imetjem). Ne živim zato, da bi se v prve vrste (z)rinil, in to počel predvsem tako, da bi se brez zadržkov, etičnih, ob tem izkazoval (kakor velja za večino), pač pa si raje prostor poiščem tam, kjer ni gneče, in kamor nikogar ne sili. Ne živim zato, da bi žrl, in se nažiral, pač pa raje potrebe nekih drugih vidim, in jim skušam (o)lajšati. Ne živim zato, da bi bilo po moje, čeprav sem tistemu po-njihovo raje »ubežal«, ker potrebujem, da je po-resnici. Ne živim zato, da mi-je-čim-bolje, pač pa mi je zaradi njihovega da-jim-je-čim-bolje življenje krepko otežkočeno. Tako da…
 
Zares sem napačen, za njihovo, in po-njihovem, in mi je, pri tej moji napačnosti, v edino tolažbo to, da vem, da od njih niti pikice človeškega sveta ne more nastati, in da je, med njimi, še poslednja pikica človeškega sveta ogrožena!
Ne morem biti pravilen, v hlevu, v katerem se, kot človek, v podobi izjeme izkazujem!

Ni komentarjev:

Objavite komentar