»Ljudstvo«…

Ne išči ljubezni v kupleraju, ne išči dobrote v daj-dam sistemu, ne išči pravice v razsajanju pameti, ne išči vrednosti v denarju, ki vse kupi, skratka – če ničesar slabega ne iščeš, potem ne išči v »ljudstvu«!

 

Dokler bodo »ljudstva« sestavljena iz nagonskih bitij, dotlej bo po-človeško tako, kakor žival o človeškem »ve«.

 

Če ljudstvo zares vedno ve, če ima zares vedno prav… mejduš, kaj pa, če je Zemlja zares ploščata?!

 

Dokler so šibkejši, bi »demokracijo« zganjali, ko se odločanja dokopljejo, se kot tirani izkažejo! Ne, ne govorim samo o uradno prepoznanih živalih, pač pa tudi, če ne kar predvsem, o še neprepoznanih!

 

Bolj jih boš spraševal, manj boš zvedel, z izjemo tega, pač, da je neumnost nevedna.

 

Kadar jih ni poslušati v njihovem naj-dela-pa-bo-lahko-živel, si »veljavo« s slikami obešajo na zidove, jo s kipci razmeščajo očem, in jo s knjižnimi policami izkazujejo. Beda, pač, popolna beda, in od bede ni drugega pričakovati kot – bednost!

 

Ne kaže bedi pomagati, da se še bolj razraste prek sveta, ki je že itak dovolj beden postal.