Bodi karkoli-že-si…

… in to bodi brez slehernega pomisleka, brez slehernega zadržka, pa – če si pizdam kot pizda v svet pizd rojen/a, potem bodi pizda!

 

Kaži na neke druge, ki te bodo zmotili, takrat, ko bodo po pizdovsko do nezasluženega jim dospevali, obenem pa tudi sam/a takisto, še bolje, počni! Ne nazadnje je temeljno vodilo sleherne prave pizde tisti da-mi-je-čim-lepše! Kaj bi se obremenjeval/a z balastom, z neko moralo, poštenostjo, uvidevnostjo, ko pa vse pizde veste, da tako ne znese?!

 

Naj te jezijo vsi, ki gredo prek vrste, sam/a pa prehitevaj po levi in po desni, kolikor se le da, samo da do cilja dospeš! In izkoristi sleherno priložnost, pa kaj, če se samo pizdam ponuja, vsa zasmrajena, do teme v nečednostih umazana, pomembno je, da zadovoljstvo poraja, pizdovju, kakopak!

 

Izrabljaj, izkoriščaj, vse in vsakogar, dokler je kaj za ožeti, nato pa, preprosto – zavrzi, pozabi! Kaj bi se z malenkostmi obremenjeval/a, to ne pritiče pošteni pizdi! In nikar se ne trudi do drugačnega dospeti, škoda časa, kajti to drugačno ti, jamčim, niti v sanjah ni dosegljivo!

 

Ne boj se, v svetu pizd te nihče ne bo za pizdo imel, zgolj za neko samoumevnost. Svinjam svinje niso drugega, kot »normala«, običajnost, le… nikoli naj te ne popelje do tega, da bi si dejanskega prijateljstva, ljubezni, pomoči zaželel/a, kajti, veš, v takšnem primeru je potrebno stopiti iz pizdovskega sveta, tam zunaj pa smradu ne marajo!

 

Da, bodi karkoli-že-si, v svojih in v očeh sebi enakih celo svetnik/ca, neka brezmadežnost (ne vem, kako je moč na povsem zasvinjanem sploh madeže opaziti?!), in uživaj, čim bolj, v lastni pizdovnosti in v pizdovnosti sebi enakih pizd!