Ni nič
me rodil, da v nič bi pognal,
brez hrbta,
in brez korenin,
za hip
se ničevosti nisem predal,
prislužil
si s tem do neba bolečin…
Ni z
ničem mi bit, ni z ničem živet,
smrdljivo
me zna le odbiti,
medtem
ko človekov zamišljam si svet
ogibam
številnih se riti…
Imam
svoj obraz, in svoje ime,
pa ju
pred vsem smradom varujem,
četudi
korak mi do sreče ne sme,
vsaj v
čistem nesnagi kljubujem…
Ni nič
me rodil, da v nič bi pognal,
da v
prazno bi čas mi zletel,
vsaj tu
in tam verz za menoj bo ostal,
želeč,
da ne pade v plevel!
Ni komentarjev:
Objavite komentar