Jaz sem
tata, ti si Lila,
včasih pravi
moja mila,
palček
sralček, tri pedi,
le kaj
v meni gleda…
Prav,
naj bo, ti, moja slika,
jaz sem
majhen, ti velika,
mišice
ti moč krasi,
tvoja
glavna bo beseda…
In
povzame, kot ji prija,
da se
nama čas odvija,
ena
zgolj težava bega,
a
razrešiti jo moč je:
ko je
treba v naročje
tata se
prav nič ne krega,
ko ga
Lila nanj vzame
in ga
do kosti objame.
Pa po
starem spet zadeva
še za
hipec ne okleva:
ko v
objemu se crkljava
do neba
prostranstev znava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar