Življenje
je farsa,
za nas,
padle z marsa,
prav
nič nam ni lépo,
prav
nič ne cveti,
in vse,
kar počnemo,
po poti
ko gremo,
pretvarja
se v kepo
nevrednih
smeti,
ker…
Ni za
požreti,
v banki
imeti,
ne
raste v zidove,
ne v
pleh, ne v nakit,
za
jutri zgolj skuša,
vse
bolj primejduša
ko
vidi, da v nove
ne zna
čase rit,
ker…
Svet je
svet niča,
podoba hudiča,
ki
nikdar do sreče
ne
zmore dospet,
ga
vselej glad daje,
ko teče
hlastaje
v neko
svetleče,
ki nič
zna odet,
ker…
Ničevost
v možgane
temačna
ostane,
prav
nič ne pomaga,
nezmožni
ji ni,
pa ne
zaostaja
ko
dobro razkraja,
v
smetju zgolj vaga
podoba
smeti,
ker…
Kar
zraste odreži,
leteče zaveži,
pa bo
vse ničevo
proslavljalo
tla,
rit
zmore veljati,
kjer
glavam ni dati,
kjer
zgolj polno črevo
je kar
res velja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar