V
spominih živim,
v
sedanjem puhtim,
v
bodoče bom grizel in grel,
sem
dobro dajal,
dodobra
spoznal,
da
redkim dajati bi smel!
Nekomu
ostanem,
da v
čas ga objamem,
morda
mu olajšam korak,
bom
drugemu dan,
da
skušal zaman
odpravit
okus bo grenak…
Naj bo
kakor bo,
z
nevidno roko
še
nekaj trenutkov bom segal,
da srcu
toplim,
a zlemu
kazim,
ko z
zvezdami v temo bom legal.
V
spominih živim,
v
sedanjem puhtim,
v
bodoče bom grizel in grel…
Zdaj
čakam, da moje
se v
pesmi izpoje,
pa da
do spokoja bom smel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar