Ne sprašuj me…

Ne sprašuj me, kje hoditi,

ker povedat ti ne vem,

ena pot je zgolj za riti,

druga dana je ljudem…

 

Boš na prvi lažje hodil,

shojena je, s kažipoti,

in pastir te nek bo vodil,

če te čredno nič ne moti…

 

Druga težka, trnje, skale,

vsepovsod nekdo spotika,

več solza, radosti male,

če te po človeško mika…

 

Ti na prvi ni poraza,

drek v dreku ne potone,

le če zmoreš brez obraza

med vse kameleone…

 

Druga zna te pogubiti,

če te bolečina moti,

a le z nje, morda, smeš priti

nebu malo vsaj naproti…

 

Res, ne znam ti svetovati,

mene ni po prvi gnalo,

a na drugi nič ostati

od sanjarjenj vseh ni znalo…