Ne sprašuj me, dete!

Ne sprašuj me, dete,

o tem kaj je živeti,

bi moral ti preklete

podobe razodeti,

pa raje živi svoj privid,

ti že še čas izkaže

obilje govna, mnoštvo gnid,

in da se videz laže…

 

Ne sprašuj me, ti, pokora,

maske so ti znane,

za obraze nič prostora

pod njimi ne ostane,

naj čim dlje ti je verjeti

v dobroto duš temačnih…

upam, da ti bo dospeti,

tu in tam vsaj, do drugačnih!

 

Ne sprašuj me, milo,

bi preveč bolelo,

samo ti razkrilo

bo podobo celo,

čim dlje naj ti traja

burka vseh laži,

bo preveč ti še do kraja

ko ti zasmradi!