Do česa
je dospela znanost, do sedaj, na področju, kateremu veliko časa namenjam?
Dospela je do…
1. Razvrstitve vsega obstoječega na štiri svetove
in sicer na:
A)
svet
materije
B)
svet
rastlin
C)
svet
nagonov oziroma živali
D)
svet
razuma oziroma človeka
2. Do ugotovitve različnih podob, oblik, načinov
mišljenja, do ugotovitve, da obstajajo:
A)
pamet
oziroma enostavno, konkretno, praktično, neposredno vzročno-posledično
mišljenje… kot elementarno, osnovno mišljenje, dano vsem mislečim bitjem,
potemtakem tudi živalim
B)
abstraktno
mišljenje, ki bi ga še najbolje opisal kot zmožnost predstavljati si tisti
nekaj, ki v svojih materialnih podobah NE obstaja (denimo naravne/družbene
zakonitosti, psiha, značaji, čustvovanja…)
C)
razum
alias um, ali celovito, kompleksno mišljenje… ki je v bistvu seštevek pameti in
abstraktnega mišljenja oziroma je, drugače povedano, zmožnost hkratnega,
sočasnega delovanja pameti in abstraktnega mišljenja.
3. Dospela je do ugotovitve, da:
A)
pri
otrocih abstraktno mišljenje (še) deluje, medtem ko kasneje preneha delovati,
te zmožnosti ni več! Čemu? Samo ena razlaga je logična, potemtakem tudi
sprejemljiva: nagonsko tvorjeni možgani NISO zmožni hkratnega soočanja z
realnostjo in z zamišljanjem tistega, česar s čutnim zaznavanjem ni moč doseči,
pa – bolj kot se morajo soočati z realnostjo, manj prostora ostaja za
mišljenjsko zmožnost predstavljati-si, dokler ta zmožnost popolnoma ne usahne,
je ni več! Z drugimi besedami:
B)
zmožnost
abstraktnega mišljenja obstaja samo pri nekaj več kot štirih odstotkih odrasle
populacije, pri čemer polovica te zmožnosti odpade na svet podpovprečnih
(duševnih bolnikov, ki živijo v nekih svojih abstrakcijah, a jim pamet ne
funkcionira, se ne zavedajo realnosti), preostalo pa na svet nadpovprečnih,
torej na tista 2,1 odstotka populacije, ki se na Gausovi krivulji nahajata na
desni strani.
Glede
na to, da je razum EDINA vsebinska razlika, torej ločnica med človekom in
živaljo… glede na to, da nagonsko bitje ni razumsko, in obratno… glede na to,
da je osnovna sestavina razuma, njegov predpogoj, abstraktno mišljenje… glede
na to, da 98 % populacije ni zmožna kombiniranega mišljenja (pamet + abstraktno
mišljenje), da, potemtakem, NE sodi med razumska bitja…
Priznam
svojo nemoč, nikakor se ne morem odločiti, o tem, da če absolutna večina NI
razumska, če NE sodi med ljudi, kam potem sodi (glede na uvodoma zapisano
razdelitev vsega obstoječega), med materijo, rastline ali pa, morda vseeno še
najboljša, predvsem pa resnici ustrezna izbira, med – živali?!
In,
prosim, naj podobnost ne zmoti, kajti – tudi delfin je na las podoben ribi, a ni
riba; tudi kljunaš ima kljun, in netopir krila, pa nista ptici; tudi slepec se
kakor kača zvija, a ni kača… tudi mezeg na konja vleče, a ni konj, ne nazadnje –
tudi moja kovinska škatla, denimo, da je za piškote, je sijoče rumene barve, a
ni iz zlata. Pomeni, da oblika, da sam izgled zagotovo ni tisto, kar bi vsebino
opredeljevalo…
Bojda
so skupne značilnosti tisto, kar posamezne podobe živetja razvrščajo v skupine,
rodove, vrste, pa nikakor ne bi mogel pristati na trditev, da se mišljenja,
čustvovanja, posledično tudi izkazovanja oziroma ravnanja večine ne razlikujejo
od istega pri tistih 2,1 % na desni Gausovi strani. Pa še kako se razlikujejo,
v bistvu so si celo popolnoma nasprotujoča!
Da, pri
križanju z nagonskim bitjem, z živaljo, z Neandertalcem-človečnjakom, je človek
skušal živali pridodati, a dlje kot do tega, da je pridodal neke, vsebinsko
gledano, povsem nepomembne značilnosti, ni dospel. Je danost, naravna
zasnovanost, krepko močnejši dejavnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar