Naj v miru ugaša…

Počasi odlagam v kot…

V njem že vse sanje, vse želje, snovanja,

prav vse kar poraja, kar k moči poganja,

nevredno v svetu ničevih zablod!

Počasi odlagam v kot.

 

Kar niso vzeli, kar niso steptali,

steptali, da s smradom bi se izkazali,

kar čuvam za ptice, za zvezdno oko,

počasi bo v kotu za vselej zašlo.

 

Ni škode nobene, čemu bi bila,

kjer zver čase žene, kjer vlada tema,

tam smrad je pomemben, tam dobro je bit,

nič več, in nič manj kot sebična zgolj rit!

 

Pa bolje v kotu, naj v miru ugaša,

da le ne dospe do umazanih spak,

nevrednih živetja, grozljivih napak,

do blata, ki v blato vse lepo odnaša!

Naj v miru ugaša.