An-ban,
zgolj podgane
in
ostalo gomazeče,
pa
človeku ne ostane
niti
ped do neke sreče!
An-ban,
gad ob gadu,
izza
hrbta se pokaže,
ni
človeku, da v smradu
sramoti
se in umaže!
An-ban,
sluz brez lica,
nevretenčarska
zalega,
tke iz
nje se neresnica,
ta pa
se s poštenjem krega!
An-ban,
čas odteka,
pride
vsaka reč do kraja,
dokler
tekla bo smrad-reka
vse
manj upanja ostaja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar