Nekoč
sem mislil, da sem segel do neba… a se je izkazalo, da je nebo povsod drugod
segalo, in da je tema krepko močnejša od zvezd! Tema pa je hladna, prazna, in
zgolj ubijati zmore, v svoji brezdušni ničvrednosti, pa si verjetno ničesar
drugega, kot same sebe, ne zasluži!
Nekoč
sem mislil, da soncu pomagam vziti… a se je izkazalo, da ne zmore smradu
ubežati, le-tega pa ne želim prek svojega neba imeti! Naj bo raje tam, kjer mu
prijetno mineva, med ostalim smradom!
Nekoč
sem mislil… ma, preveč sem mislil, preveč sem verjel, preveč, krepko preveč
zaupal, pa je, bržčas, prav, da so pljunki ničevosti proti meni, proti mojemu
imenu leteli. Vsaj naučil sem se iz tega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar