torek, 4. december 2012

Joj, kok se lepo smeji!



Naš ta nou predsednik je res fajn,
mlad je, šik, pa mat tut lep dizajn,
pametn je, use kr reče
men u glavo hitr steče,
naš ta nou predsednik je res fajn!
S vidla kok se on spedenat zna,
se kravata mu lepo poda,
vedn ko se on nasmeje
kri u žilah mi pogreje,
šanse ni da ne bi vol'la ga!

P.S.
Um razčistil je zablodo,
vdan v svojo je usodo,
ni pomembno kaj je v glavi,
videz šteje v tej državi!

ponedeljek, 3. december 2012

Borutu Pahorju



Pa ste prek horizonta poleteli, tistega,  o katerem ste se ustili v predvolilnem času, in ki vam utegne še vedno prav priti, ko boste ljudem razlagali, da je potrpežljivost tista, ki do oddaljenega vodi. In ste postali predsednik države! A vam moram, že uvodoma, sporočiti, da se boste morali še v čem izkazati, če boste vsaj možnosti hoteli obuditi, da postanete tudi »moj predsednik«…
Nekoč sem vam celo glas namenil, da ste tudi z njim na čelo vlade stopili. Ne, ne tolažite se, niti tedaj nisem verjel v vas, ker je retorična zmožnost krepko premalo za to, da mojim pričakovanjem ugodite. A sem izbiral, pač, kakor mnogi ostali, manj slabo možnost med dvema slabima. Kajti vsaj izključevanja in nestrpnosti vam ne morem očitati, če vam že, na drugi strani, državniške, celo osnovne človeške razumskosti, kaj šele modrosti, ne znam pripisati. Pač, sem zgolj običajen filozof in sociolog, ki se obenem še z verzi ukvarja, pa ne premorem daljnovidnosti, vsaj takšne ne, s kakršno vi, v svojih sanjah, razpolagate. Celo tega ne vem, denimo, v konkretnem trenutku, kam bi vas uvrstil! Med naivne bedake, na primer, ki še verjamejo v pravljice in palčke med praprotjo iščejo, ali med pokvarjene preračunljivce, ki spretno manipulirajo z občestvom, sledeč izključno lastnim kariernim apetitom. Pa vam zategadelj, kot nekomu, ki je že od samega začetka v slovenski politiki, in, v to ne dvomim, izjemno dobro pozna vse okoliščine, znotraj katerih se je oblikovala, in tiste, ki jih je ustvarila, nekaj vprašanj zastavim. Da mi pomagate, da vas bom lažje umestiti znal…
Ste, kaže, med tistimi, ki slabo slišijo. Ali pa ne dojemajo najlažje sporočil, ki jih mnogi že dolgo časa posredujemo, sedaj pa jih je tudi ljudstvo, kar z ulic, pričelo obznanjati. Ste, kaže, med tistimi, ki so prepričani, slepi in vase zaverovani, da je zgolj ekonomska kriza kriva za nezadovoljstvo naroda. In ki ne pomislijo, očitno, na to, da smo, v dobršnem delu, ljudje nezadovoljni zaradi preprostega dejstva, ker ste nas prisilili, da živimo, dobesedno, v bordelu! Da, prav ste prebrali, v državi, ki že temelji na nezakonitem in nemoralnem, v državi, ki jo ves ta čas vodijo, tako ali drugače, in ji podobo oblikujejo, ljudje, ki govorijo eno, počno pa drugo, ki prisegajo na zakone in Ustavo, da bi jih ne spoštovali, da jih kršijo!
Lepo se slišijo vaše besede o skupnem prizadevanju, o povezovanju različnosti, sama nakladanja. Da, se strinjam, mnenjske razlike niso tiste, ki bi smele deliti, celo razdor vnašati, kadar so zreli, razumni ljudje v vprašanju. A vsi, žal, nis(m)o zreli, še manj razumni, je kar preveč takšnih in drugačnih »vernikov«, ki »vedo« in »zaupajo« zgolj zaradi tega, ker jim »njihovi« tako povedo. Čredni nagon, znan iz zgodovine, in vselej prisoten. Ne, tudi sam nisem za takšne delitve, a vztrajam pri delitvah med dopustnim in nedopustnim, med poštenim in nepoštenim, med moralnim in nemoralnim, med resnico in lažjo, poštenostjo in pokvarjenostjo! Vztrajam in bom vztrajal, ker mi le načela omogočajo pogled v oči, slehernemu, in z njimi ne mislim trgovati, jih, še manj, prilagajati, blažiti, zgolj zaradi tega, da bom lastno vest miril, medtem ko bom z barabo streho delil!
Veste, da ljudje že dolgo ne verjamejo v pravno državo. In dobro veste, prepričan sem, za mnoge primere, za mnoga dejanja, storjena tudi s položajev, ki so (bila) v izrazitem nasprotju tako z etičnimi standardi, kot z zakoni. Veste zanje in samo dejstvo, da zadeve nikdar niso bile obsojene, ne razrešuje odgovornosti, ne tistih, ki so nemarne rabote počeli, kakor tudi ne tistih, ki vedo in razpolagajo s podatki, a molčijo, zaradi nekih »političnih višjih ciljev«. Oprostite, a ni ga višjega cilja kot ustvarjati državo človečnosti in poštenja!
Zanima me, konkretno, kaj boste storili, sedaj, ko ste tudi uradno pravljičar postali, da bodo ljudje zopet pričeli verjeti v poštenje, da se jim bodo upi ponovno prižgali?! Ob vseh aferah, ob vseh bogatenjih prek noči! Se boste zazrli v dejanskost, pa pogled tudi k preteklemu usmerili? Boste terjali razjasnitve vsega, kar je razjasniti potrebno? Boste pod prste pokukali, ne glede na imena, položaje, politično pripadnost? In, boste, morda, uspeli razbrati, končno, vsaj za nekaj časa, očitne kontradiktornosti med oklicevanim in izvrševanim, ki jih v našem dandanašnjem mrgoli?!
Dopuščam tudi to, da vam ni dana zmožnost prepoznavanja značajev, ali pa ste sami takšnega, da vam je vseeno, zaradi vašega osebnega horizonta, pa tudi barabam roko ponujate. A vedite, čistosti se ne da zagotavljati s prikrivanjem umazanije, pač pa je najprej pranje potrebno, v našem primeru že kar temeljito! In dokler ga ne boste zastavili, do tedaj niste rešitev, niti približna ne, pač pa ostajate, kar ste doslej nenehno bili, zgolj – del problema!

nedelja, 2. december 2012

Samo nasmeh je bolj grenak...



Dobili smo novo streho. Gnojna jama je ostala polna.

Rad bi bil optimist...



S pojavom slehernega Človeka, ljudstvo izgubi svojega člana. A se mu še dolgo ne bo treba bati, če sploh kdaj, za lasten obstoj. Je razmerje med izgubo in prirastkom krepko v korist slednjega...

Da, rad bi bil optimist! In delujem, vseskozi, za nek boljši dan. A kaj, ko živim v okolju, v katerem velja, da čreda potrebuje zgolj pastirja!