Uroš Vošnjak, Ne pomaga se kesati

Ne pomaga se kesati

V mlinu mletje se vrti,

kot življenje se drobi,

kot mineva

pesem dneva,

v pozabo,

se vsipa iz dlani,

da na koncu nič več ni,

da bilo bi,

kot otrobi,

vsaj za rabo…

Ropotaje dan za dnem,

hlastajočim ni dlanem

dovoljeno

razdrobljeno

obdržati,

le kolesje se vrti,

zdaj je zrno, zdaj ga ni,

ne odvaga,

ne pomaga

se kesati…

Gre v mlinu vse v mletje,

vsako zrno razdrobi,

po končanem dnevu več ničesar ni,

naj bo blato, naj bo cvetje,

vse izgine brez sledi,

da nazadnje še v spominu izpuhti…

Kar bilo je, je bilo,

prav vse slabo, vse lepo,

ni ga mlina,

ni načina,

da  popravi,

prebujen prav vsak nov dan

prejšnjega odpravi stran,

ni čudesa,

da kolesa

zaustavi…

Zdaj si spodaj, zdaj si gor,

vselej dan ti je izbor,

ko oklevaš,

ko premlevaš

kam se dati,

prav ničesar jutri ni,

kar občutek umiri,

če ti dano

ni ubrano,

mirno spati…

Gre v mlinu vse v mletje,

vsako zrno razdrobi,

po končanem dnevu več ničesar ni,

naj bo blato, naj bo cvetje,

vse izgine brez sledi,

da nazadnje še v spominu izpuhti…

Kuj železo, dokler je vroče (po krivem obtoževani »kapitalisti«)

Najprej poglejmo, o čem govori obče znan pregovor…

Vsak kovač ve, da mora segreti (razbeliti) železo, v kolikor ga želi oblikovati. Potemtakem ve, da mora ustvariti določene okoliščine, takšne, ki so oblikovanju železa ustrezne, in izkoristiti okoliščine, potrebne za kovanje železa, v kolikor želi doseči svoj namen oziroma realizirati pričakovane rezultate svojih prizadevanj. In je takšno kovačevo početje vsakomur »razumljivo«, celo samoumevno, normalno in sprejemljivo, vendar…

Tudi »kapitalist« je neke vrste kovač, tudi on potrebuje določene okoliščine, in jih potrebuje (čim bolj) spretno izkoristiti, za to, da doseže namen svojega dela – prihodek, s katerim bo (pre)živel, in, po možnosti, presežni prihodek ( = dobiček), s katerim bo še okrepil (razširil) svojo dejavnost, ter s tem še bolje (za)služil. S to razliko…

S to razliko, da kapitalist NE POTREBUJE USTVARJATI OKOLIŠČIN, znotraj katerih zmore uspevati s svojimi prizadevanji, saj so te okoliščine v nagonskem, ČLOVEJAŠKEM svetu konstantno prisotne. In se izkazujejo v podobah trajne pogoltnosti ( = potrošništva), temelječe na preprostem dejstvu, da si nagonska bitja lahko le s prilaščanjem materialnih dobrin gradijo svoja (hierarhična) mesta na družbenih lestvicah! S konkretnimi (tvornimi, ustvarjalnimi) vsebinami nagonska bitja NE razpolagajo (zmorejo biti le naučeni izvajalci!), obenem pa tem bitjem tvornost (in na njeni podlagi ustvarjeni rezultati) ne predstavljajo vrednosti, zadostnih za graditev osebne veljave (v odnosu do preostalih, do skupnosti)! Zaradi tega pri nagonskih bitjih (tako v »naravi«, kakor tudi v TOZADEVNO socializiranih okoljih) velja tisti več-kot-imam-večja-je-moja-vrednost-večja-je-moja-moč-več-je-tistih-ki-mi-zavidajo… in zaradi tega potrošništva sploh ni potrebno ustvarjati, pač pa mu zadošča že omogočanje njegovega izkazovanja. Potemtakem…

Potemtakem tudi »kapitalist« kuje železo, dokler je vroče, oziroma izkorišča potrošniško danost za to, da izvaja svojo dejavnost, ter ji, na osnovi uspešne prodaje, povečuje obseg. Z drugimi besedami: ko bi nagonska bitja ne bila pogoltna, »kapitalist« s svojimi namerami ne bi uspeval tako, kot uspeva!

Je »kapitalist« grd, nepravilen, nesprejemljiv… zaradi tega, ker izkorišča okoliščine? Če je, potem so grda dobesedno VSA NAGONSKA BITJA, vključno s človejaki, kajti vsa nagonska bitja izkoriščajo okoliščine! Svojim zmožnostim primerno, resda, a jih!

Kaj je drugega to, da greš prek vrste v čakalnici, ker poznaš sestro ali zdravnika, ali pa, ker zmoreš ponuditi podkupnino?! Kaj je drugega to, da pri znancu (prijatelju) mesarju dobiš, po isti ceni, lepše meso, kot ga dobijo ostali?! Kaj je to, da sebi ceneje priskrbiš določene usluge (izdelke) podjetja, v katerem si zaposlen, kot si jih zmorejo pridobiti ostali?! To vse, in še marsikaj drugega, redno in vedno prisotnega v človejaških živetjih, je zgolj in samo IZKORIŠČANJE (sebi naklonjenih) OKOLIŠČIN, potemtakem je to povsem enako ravnanje (izkazovanje), kot je ravnanje (izkazovanje) kovača in »kapitalista«! Potemtakem – »kapitalist« ne bi smel biti grd zaradi tega, ker izkorišča okoliščine, če pa je, potem je (iz istega razloga) grd tudi ves preostali nagonski svet, vključno s človejaškim!

Je »kapitalist« grd zaradi tega, ker je uspešen v svojem izkoriščanju okoliščin?

Ne, daleč od tega! Kot prvo človejaki sploh niso objektivno zmožni ugotavljati uspešnosti (znanja, strokovnosti, prizadevnosti…), kot drugo sami sebe obravnavajo kot uspešne (in poznavalske, umne…), kot tretje pa gromozanske večine »kapitalistovih« prizadevanj niti poznajo ne, in o njih kaj prida (če sploh) ne vedo! Obenem pa…

Že res, da večina »kapitalistov«, tistih, ki so človejaki, svojo uspešnost gradi (predvsem) na nemoralnih početjih (utaja davkov, izkoriščanje zvez in poznanstev, izkoriščanje delovne sile, nelojalna konkurenčnost…), a je res tudi to, da je nemoralno tudi iti-prek-vrste, dobiti-več-in-bolje-od-drugih… skratka – nemoralna so tudi početja, s katerimi se človejaki nasploh izkazujejo, takrat, kadar SEBI ugodnosti pridobivajo (in taista početja obsojajo, kadar se z njimi neki drugi izkazujejo)! Ne, uspešnost zagotovo ni NEPOSREDEN razlog tega, da so »kapitalisti« v človejaških očeh grdi. Potemtakem…

Potemtakem je razlog »kapitalistove« grdosti – njegovo imetje! »Kapitalist« ima namreč (krepko) več, in ima bolje, kot ima nek povprečen človejak, in ta več mu, poleg udobnega tekočega življenja, omogoča tudi nadgrajevanje, s tem več lahko »kapitalist« kupuje dodatne zveze in poznanstva, si utira dodatne poti, veča svoje premoženje… kar pa zelo moti ostale človejake, ki teh (z)možnosti nimajo. Ne nazadnje se le povečujejo socialne razlike, med »kapitalisti« in preostalimi človejaki, to pa človejakom ni všeč!

Dejstvo: VSI človejaki in VSAK med njimi bi bil takoj »kapitalist«, in bi se takoj ponašal s svojim (čim večjim) premoženjem… in bi ravnal natanko enako, kot ravna slednji »kapitalist«: ne glede na sredstva in metode bi si prizadeval povečevati svoje imetje, svojo veljavo, posledično moč! Pomeni, da – če so »kapitalisti« grdi, zaradi tega, kakršni so, potem SO GRDI DOBESEDNO VSI ČLOVEJAKI, ki tudi ne premorejo načelnosti, torej tudi ne poštenosti oz. moralnosti!

Za vsa nagonska bitja, in tudi za človejake, je značilno, da ne premorejo enovite zavesti! Pomeni, da se takšna bitja niso zmožna SOČASNO zavedati vseh značilnosti posamičnih (katerihkoli) vsebin, zaradi česar tudi niso zmožna nekega celovitega mnenja, stališča, posledično tudi odnosa do teh vsebin! Zaradi tega se tudi izkazujejo nagonsko, po pogojnem refleksu, ter v odvisnosti od tega, koliko (če sploh) so jim konkretne okoliščine naklonjene!

Človejaki imajo dvojna merila, in tista, po katerih sodijo sebe (in svoja ravnanja) so v popolnem nasprotju od tistih, s katerimi sodijo druge! Tudi sebe se namreč človejaki NE zavedajo, pomeni, da do sebe sploh ne zmorejo zavzeti nekih odgovornih, objektivnih, verodostojnih stališč!

Tudi moje (uradno prepoznane) živali želijo hrano iz nenjihovih posod (želijo, da bi neki drugi mačke in psi z njimi delili njihovo hrano), obenem pa varujejo in branijo hrano v svojih posodah (je ne dajo nekim drugim, vsaj toliko časa ne, dokler se do konca ne nasitijo)! In imajo tudi te, moje (uradno prepoznane) živali dvojna merila, natanko tako, kot dvojnost meril velja za ves živalski (nagonski) svet, tudi za človejake!

Ne, »kapitalisti« niso prav nič grdi, vsaj bolj ali manj ne, od ostalih človejakov – počno natanko to, kar počno (resda z manjšo uspešnostjo) VSI človejaki! Je pa res, da so uspešnejši, in zaradi tega tudi bogatejši, imetnejši, v človejaških očeh imenitnejši, čeprav – čeprav je ves človejaški svet, mišljenjsko in ravnanjsko gledano, (če zapišem zelo uvidevno) nič več in nič manj kot povsem običajna beda, popolna in nagnusna beda!

Tako, pač, je, v nagonskem, živalskem svetu… v katerem se »moralnost« izkazuje le v okviru strahu pred (neljubimi) posledicami nedovoljenih ravnanj… v katerem se »razumskost« izkazuje tako, da se ne zavedajo niti posledic lastnih ravnanj…v katerem, še vedno (in vedno tudi bo) boj za obstanek omogoča pravice močnejših, spretnejših!

Resnica

V svetu občestva so resnice pretežno tiste trditve, ki so všečne, četudi niso utemeljene z realnostjo. Potemtakem so, v občem svetu, resnice v najboljšem primeru pravljice, dejansko pa so - laži! In temeljiti na lažeh ni najbolj produktivno izkazovanje, zlasti takrat, kadar te laži obetajo “družbo bodočnosti”...

Da je temu res tako, o tem priča raznolikost “poznavanja resnic”: obči se ne zmorejo zmeniti o eni sami zadevi, ne o (ne)obstoju boga, o tem, kateri bog obstaja (bolje: naj bi obstajal), kaj šele o povsem praktičnih zadevah, kot je tista, ki med “levico”, “desnico”, “sredinskimi”, “ekološkimi”... izbira “rešitelje sveta”, dočim je resnica, ki je zares resnica, temelječa na realnosti, na dejstvih, vsem enaka - voda je vsem mokra, gravitacija pri vseh enako deluje...

Ni politične, ali katerekoli druge, avtoritete, ki bi zmogla, v demokratičnih razmerah, skupnost sebičnih, zavistnih, pogoltnih bebcev normalizirati! In predvsem ni čarovnika, ki zmore živalskost spremeniti v človeškost!

Socializirana živalskost je zgolj tozadevna socializiranost, saj so nagonska bitja relativno obvladljiva le takrat, kadar živijo v določenem svojem ugodju, pa - več kot je občega ugodja, večji mir je v skupnosti. Vendar je temeljni problem tega stanja ugodja v tem, da je pogoltnost nagonskih bitij trajne narave, saj temelji predvsem na potrebi po umeščanju na družbeni lestvici - več kot imaš, bolj si vreden, spoštovan, upoštevan...

“Človeštvo” je potomstvo dveh bistveno različnih vrst, med katerimi ena (Neandertalec) ni (bil) človeško bitje. Neandertalčeva zasnovanost pušča pečat na “sodobnem človeku”, ki je nagonsko, povsem nerazumsko bitje, in je, kot tak, natanko toliko človek, kolikor je običajen (štirinožen) plavajoč pes morski pes! Ko... Ko bi Neandertalec ne bil žival, bi se “človeštvo”, sestavljeno iz človejakov, njegovih potomcev, izkazovalo popolnoma drugače, kot se izkazuje: živalskosti ne bi bilo zaznavati, človeškost in človečnost pa ne bi bili neznanki!