Kako
tišči, jih treba bo še razhoditi,
prav vsak
korak v peklenskih mukah se konča,
bi se
sezul, a bosemu ni dano iti,
kar
dobro žge, preveč razbeljena so tla…
Prav
težek križ sem si naložil, pa me daje,
mi dan
kazi, je dobra volja le spomin,
tiho
ječim, čeprav predal bi se najraje,
sem
skoraj hin, od teh neznosnih bolečin…
Pri
čevljih je še najbolj poglavitno,
da ležejo
udobno na noge,
v
nasprotnem zna postati dokaj sitno,
in
težje gre…
Če je
prevelik, te samo spotika,
premajhen
pa zažre se do kosti,
v
nepravih merah svet je čudna slika,
ga vsak
korak kazi…
Obuj le
to, kar zmogel zlahka boš nositi,
in nekam
priti, ne da preklet bo tvoj korak,
obuj le
to, kar nudi ti po meri iti,
se zna
zgoditi, da svet se skaže brez napak…
Ni komentarjev:
Objavite komentar