Niso krivi butci, ki podajajo neuresničljive, a
občosti všečne obljube, pač pa butci, ki na temelju takšnih, puhlih obljub -
izbirajo. Butci, nezmožni presoje realnosti, obenem pa vselej zahtevajoči
neposredno zase!
Cerar, od tvoje vladavine nimam drugega, kot to, da se
še nisem znašel v strelskem jarku, obenem pa niti pod razno ne želim početi
tega, kar počnejo butci, ki skušajo lasten izbor, po vsej sili, vsiliti drugim.
A, kljub temu, zapišem, da si, v tem trenutku, edini, ki si zaslužiš, četudi v
drugo, mandat. Ki pa ga ne boš dobil, vsaj neposredno ne, zaradi butcev! Veš...
Butci se ne zavedajo tega, da jim nihče niti v
dvanajstih letih, kaj šele v štirih, ne more zagotoviti tistega, kar prelepo
doni v visokoletečih obljubah, in česar si, butci, želijo. Mislim, lahko bi,
praktično, skušal početi kaj takega, nekdo, pač, v kolikor bi imel zadostno
večino odločanja, seveda, a vse, kar bi s tem spočel, bi bilo to, da bi državo
pripeljal v dokončen ekonomski zlom, in na bojišče. So pa zmožni zagotoviti, in
jih tudi bodo, ti, s strani butcev na-novo-prepoznani-odrešeniki, nova
razočaranja. Zgolj in samo to!
Dokler se država ne postavi na noge, dokler si ne
ustvari okoliščin (relativne) ekonomske neodvisnosti, zadosten obseg
proizvodnje, na vseh področjih proizvajanja, in krepko zmanjšanje zadolženosti,
do tedaj bo treba, še vedno, pas zategovati, ne popuščati. A kaj, ko to butcem
ni všeč, oni bi raje naramnice nosili...
Voli rastejo na volitvah, osli pa med njimi, sem nekoč
zapisal. Pomeni, da je rast oslov permanentna, kakor so tudi permanentna njih
upanja v čudeže, in v to, da pa jih, morda, tisti, ki se še niso razkrili, ne
bodo razočarali. Pa - če drugega ne, ostaja upanje, za prihodnjič, da bodo
(osebna) pričakovanja butcev uresničena, v primeru izvolitve neke, denimo,
Stranke prizadevnih branjevk, ali pa, kdo bi ga vedel, Stranke debelega
krompirja! Čemu ne, ko pa je v butastem svetu tako in tako povsem normalno, da
se slednji lolek zmore podati na kandidatno listo, in da ga slednji lolek zmore
(iz)voliti?!
