Vprašanje vesti...

Zanimivo je, ko se ti razpro spoznanja s področja (človekovega) mišljenja, dojemanja stvarnosti, pa ti sleherno razprtje postavi dodatna vprašanja, in te ta vprašanja popeljejo domala v vse sfere, skozi katere se izkazuje človeško bitje...

Vest, obstaja, dejansko, ali je zgolj - domneva?

Če ne zmorem dojeti vsebine, ki razločujejo med prav in neprav, med dobrim/poštenim in nedobrim/nepoštenim, potem so mi v podobi "greha" spoznana samo tista dejanja, o katerih sem (nekoč poprej) slišal govoriti, da so grešna, neprimerna, medtem ko me vsa ostala izkazovanja lastne neprimernosti sploh - ne motijo!

ČE imam vest, potem ne potrebujem nikakršne spovedi, spovednice! Nikakršne, kajti NI JE spovedi, NI GA spovednika, ki mu bo uspelo odrešiti me bridkega spoznanja, in izhajajoče bolečine, o tem, da sem - napak ravnal, da sem nekoga (čeprav NEnamerno) prizadel. Celo več, (za)boli me celo takrat, kadar sem pravilno/pravično ravnal, a sem, kljub temu, nekomu prizadejal bolečino! In, absurd, bom to počel tudi v bodoče, kajti - zavezal sem se k pravilnemu delovanju, v iskrenost, v poštenost, in primoran sem, moralno, slediti tej svoji zavezi, v kolikor ne želim pljuniti tako nase, kakor na svoje vzgojitelje, in predvsem na tiste vsebine, ki so prepoznane v podobi - dejanskih VREDNOT, nekih dejanskih vsebin, ki EDINE nudijo (vsaj teoretično) možnost za to, da bi človekov svet nekoč postal - človečen!

Kadar povzročim bolečino nekomu (drugemu), takrat se lahko le-temu opravičim... s tem mu zgolj izpovem, da moj namen ni bil v tem, da bi ga/jo prizadel, pač pa v tem, da - spoštujem, tako v besedi, kakor v ravnanju, tisto, za kar vem, da je potrebno spoštovati, ker je ETIČNO! Če opravičilo zaleže, pri tem nekom, tega ne vem, in tudi ne morem vedeti. In mi niti ni tako pomembno to, opravičevanje, kajti z njim sem samo pojasniti hotel, to, da nisem stremel k temu, da bi prizadel, da to ni bil moj namen, niti osnovni, niti naknadni. In imam še vedno opraviti s svojo vestjo, ki mi ne da miru zaradi izkazanega ravnanja. Ja, res je, ta vest zmore sprejemati razumske argumente, zmore prepoznavati celo potrebnost konkretno izpričanega mojega ravnanja, a še vedno ji ni vseeno, da je to ravnanje nekoga prizadelo!

V kolikor razpolagam z vestjo, potem ga ni hujšega, strožjega sodnika, ki bi sodil mojim ravnanjem, kot sem samemu sebi ta sodnik - jaz sam! In v kolikor razpolagam z vestjo, potem me moji "grehi" (čeprav niso kot grehi spočeti, a so kot takšni, s strani nekega drugega doživeti) spremljajo do konca mojega življenja! In prav zaradi tega, ker me boli, ker me grize, to, kar sem nekomu povzročil, se skušam popravljati, skušam postati boljši, obzirnejši, uvidevnejši. Kar mi, žal, večinoma ne uspeva, kajti - okolje se ni prav nič spremenilo, zaradi mojega ravnanja in spoznanja (posledičnega), nasprotno, trdno vztraja na svojih pozicijah in se v neskončnost izkazuje z lastnim neprimernim odnosom do sveta, sočloveka...

Kadar je moja vest potolažena s spovedjo, kadar se moram "bogu" izpovedati in opravičiti za svoje ravnanje, takrat - takrat me skrbi izključno posledica, torej tisto, kar me utegne doleteti, v podobi "božje kazni", zaradi tistega, kar sem naredil! Pomeni, da me skrbi za "lastno rit", pa zanjo iščem opravičilo, odpustek, in - ko mi ga "bog" da, sem malodane čist... pa bom prav zaradi takšnega doživljanja bolj ali manj redno obiskoval spovednika! In se v ravnanjih ne spremenil niti za pikico! In, če poslujem tako, potem, preprosto, vesti niti nimam! Ko bi jo imel, bi me silila v - spreminjanje samega sebe. In kadar mi "bog" pove, da sem se s "kesanjem" očistil, pa da sem zato "rajsko sprejemljiv", takrat... takrat lahko v svojem življenju počnem vse, kar se mi zahoče, pa bom še vedno dospel tja, kamor si v svojih željah želim dospeti (teoretično, seveda, vsaj)... v blažena nebesa. In ob tem se porodi vprašanje...

Čemu sploh so MORALNE NORME, če lahko človek tako zlahka, z nekaj "odvezami", razčisti s svojo izkazano - neprimernostjo, nečlovečnostjo?!
NI GA, ki me zmore s svojim odpuščanjem odrešiti dejstva, da lastnega neprimernega ravnanja samemu sebi ne morem oprostiti! In četudi si znam logično pojasniti njegovo potrebo, celo pravilnost, se bo še vedno pojavilo vprašanje: si prepričan, da se ne bi dalo tudi drugače?!

Dosežki človeštva...

Ivan Cankar, Skodelica kave... dosežek človeštva?

Ja, na nek način zagotovo. Pravzaprav gre za deljen dosežek: pod "skodelico" se je resda Cankar podpisal, a se je pod pogoje, v okviru katerih je pisec živel in umrl, podpisalo - "človeštvo".

Kralju zveri ob rob...

Stopil je na lastne prste, in je bil še vedno majhen, pa je stopil na prste drugim, in so mu povedali, da je velik.

Imeti oblast nad drugimi, bolestna želja tistih, ki niti sebe ne zmorejo obvladovati!

Ne boj se tistega, ki te z druge strani sveta "ogroža", boj se zveri, ki v tebi spi!

Ko bi znali polovico tako graditi, kot zmoremo rušiti...

Tam, kjer se vsi potegujejo za "prav", a je svet še vedno (in kljub temu) napačen, je nekaj hudo narobe, bodisi s tem, da potegovanje za prav ni pravo potegovanje za prav, bodisi s tem, da potegovalci niti tega ne vedo, kateri prav je dejansko pravi.

Neoliberalna "miselnost"...

Za prav lep primer so uporabni, ti (naši) neoliberalni ekonomisti. Za primer izkaza neke vrste mišljenja, prevladujoče vrste mišljenja...

Težko bi bilo trditi, da ti "ekonomisti" niso opremljeni z znanjem (s kopico podatkov, ki so jih shranili na svoja podstrešja, in tam segajo po njih, kakor se jim zdi pravilno segati), ne nazadnje med njimi mrgoli celo (aleluja, kaj naredi "povprečnemu prilagojen učni program"!) - doktorjev znanosti!!! Že res, da njihovo znanje (= nakopičeni podatki) ni tiste uporabne vrste, je zgolj šara, s katero razpolagajo, a je tudi res, da tudi sicer, v "občestvu človeškem" ni kaj bistveno drugače. In je res, da so nadpovprečno sposobni, celo to, ti "ekonomisti", sicer se ne bi, za razliko od grozovite večine, do doktoratov pretolkli!

Pomeni, da: 1. ti ekonomisti razpolagajo z "znanjem"; 2. ti ekonomisti celo sodijo v sfero "znanosti"; 3. ti ekonomisti so nadpovprečno sposobni (v svoji nesposobnosti, sicer, a kljub temu)... in ne morejo biti, potemtakem, tako butasti, da ne bi vedeli, da je vsaka kraja kaznovana, slej ko prej, in se ne skrivajo pred svetom, nasprotno, javno hodijo po cestah, javno hodijo predavat svoje "znanje", javno se kažejo v časopisih in pred kamerami, pomeni, da so celo PREPRIČANI v to, da - delajo prav! In da to, zlahka dopuščam takšno možnost, celo v najboljši svoji veri počno, misleč, da "državi doprinašajo"...

Kaj je potem narobe, z njimi, s temi ekonomisti, in z rezultati, ki se kažejo kot posledica njihovega "znanja"? Vse, bi si upal trditi, dobesedno vse, celoten družben razkroj so povzročili, s tem svojim "znanjem", s svojimi "sposobnostmi", s svojim (in občečloveškim) - načinom mišljenja, s tistim enostavnim, vzročno-posledičnim "zajemanjem sveta", s katerim razpolaga celo sleherna "razvitejša" živalska vrsta (ki pa ima, resnici na ljubo, manjše spominske zmožnosti, od človeka, pa manj podatkov na svojih podstrešjih hrani). Pojasnim...

Te neoliberalne ekonomiste so v šoli učili, da je dobiček eden temeljnih ciljev poslovanja slehernega podjetja. In ta uk - DRŽI! Le kdo bi proizvajal, karkoli, zato, da bi ustvarjal izgubo? Učili so jih "metod", ukrepov, s katerimi se do tega dobička pride (res je, niso jih, hkrati, učili ETIČNOSTI, da bi vedeli, ti ekonomisti, da denar nikoli ne sme biti pomembnejši od človeka... a jih tega niso učili, domnevam, bodisi zaradi tega, ker so njih učitelji menili, da je to itak nekaj samoumevnega, bodisi zaradi tega, ker so bili njih učitelji - iste "sorte" patroni, na povsem enak način delujoči "umovalci")... in kaj počnejo zdaj ti "znalci", neoliberalni (bolj ali več) sralci? Učijo o tem, in zapovedujejo, kako je potrebno delovati za dobrobit (slehernega) PODJETJA... absurd, v njihovem uku je veliko celo pravilnega, a samo NAČELOMA pravilnega, in v okvirih določenih ZADRŽKOV, o katerih pa ti dr. mr. prdonje - pojma nimajo!!! Nečesa pa jih niso učili, pravzaprav jih nihče niti ne zmore naučiti (zaradi konkretnih specifičnosti, zaradi nekih naravnih danosti, ki nedojemljivost raje izkazujejo, kot dojemljivost): če v prvo vrsto postavljam interes POSAMIČNOSTI (osebe, podjetja, česarkoli), potem ne morejo biti v prvem planu tudi - interesi SKUPNOSTI (države)! Ne gre, enostavno ne gre, da bi bil rep obenem glava, in obratno!

Potemtakem, če poenostavim: čeprav "znajo", čeprav želijo najbolje, čeprav se trudijo s svojim svetovanjem, čeprav imajo v marsičem načeloma celo prav... izpadajo popolni bluzerji v trenutku, ko se zavem, da sleherno podjetje obstaja ZNOTRAJ skupnosti, da ne morem ločeno obravnavati problematike podjetja in problematike skupnosti, in da moram, če želim napredek skupnosti, dajati prednost njenim interesom, in ne interesom posameznih podjetij, kajti: to, da bodo dobra podjetja "hotela zaposlovati nove delavce" je sicer res, a ne bodo jih zaposlovala zaradi tega, da bi "družbeno problematiko" reševala (in brezposelnost zmanjševala), pač pa le takrat (in tako), kadar (in kakor) bodo v zaposlovanju - lasten interes našla! In bo spet, ter znova, v nedogled, merilo dobiček, torej INTERES PODJETJA, in NE interes skupnosti!

Da, ti neoliberalni ekonomisti zmorejo "videti" (in dojemati) le posamičnosti, še zdaleč pa nimajo vpogleda (niti po 20 letih!!!) v to, kako njihov vpliv na posamičnosti negativno na celotno družbo deluje, ker - te celote sploh ne zmorejo v svojem mišljenjskem sklopu zaobjeti, ne zmorejo videti, da so posledice posledic nekih posledic, ki so jih sami povzročili, pripeljale do tu, kjer smo... kakor (tem ekonomistom v "tolažbo", resnici pa v ljubo) občestvo ne zmore "videti" lastnega deleža, lastne soodgovornosti pri nastali situaciji, čeprav je... (iz)volilo NEprimerne ljudi, jih dolga leta zrlo, v vseh njihovih (večinoma NEetičnih) početjih, jih dolgo dobesedno podpiralo in slavilo, ter, nazadnje, skozi lastno stisko "spregledalo" le - posledico (niti ne končno, ampak že bolečo "na otip") lastnega ravnanja!

Pri tem pa, jamčim, Homo sapiens NIMA prstov zraven, če ne zaradi drugega, potem zaradi tega, ker - zmore abstraktno misliti, in ni tako neumen, da bi na lastnem pragu počepnil in se - "poduhovil"!

Dosežki "človeštva"...

Nak, Cankarjevo pisanje NI "dosežek človeštva", ali zgolj "naš" dosežek, pač pa izključno - Cankarjev! "Naš" dosežek je bil v tem, da je Cankar krepaval, ob "nas", za časa svojega življenja, bolj lačen kot sit, bolj popljuvan kot upoštevan... in je "naš" dosežek tudi v tem, da so "nam" povedali, kako velik je (bil), pa zdaj o tem papagajimo.

Pomembna razlika...

V čem je razlika med nešolanim in šolanim bedakom?

Prvi zgolj ve, da je pameten, drugi pa lahko to celo s potrdilom izkaže (prvemu).

Preprosta logika... glede obvladovanja sveta...

Kdor bo nadzoroval vodo in hrano, ta bo imel ves svet...

Je res kriv (samo ali predvsem) Monsanto (ali kdorkoli drug, ki s podobnih pozicij cilja na "obvladovanje sveta"), ali bi morali o problematiki razmišljati (predvsem in najprej) sami kmetje, takrat, ko stara semena kot "nedobičkonosna" zametujejo, in se na "industrijska" preusmerjajo? Takrat,ko škropijo s sredstvi, ki (na dolgi rok) uničujejo vodo, tla... pa gledajo le na to, kako bodo na hitrejši način, in lažji, do več zaslužka prišli?

Bi moral o tem razmišljati potrošnik, ki najraje kupuje po sistemu "za-čim-manj-denarja-čim-več-kupljenega", ne da bi se ob tem zavedal, da bo nekoč (če ne on sam, potem njegovi otroci) preplačeval vsak proizvod, ki mu ga bo v nakup monopol ponujal?

Ko bi se zavedala "vsak-kmet" in "vsak-potrošnik", potem bi se zavedala tudi "politika", ker - od kod pa rastejo, ti "politiki", če ne iz "vsakega-kmeta" in "vsakega-potrošnika"?!

Žal, a vrsta, ki ne vidi dlje kot do konice lastnega nosu, ne zmore razumno delovati, in je obsojena (vsakokrat, vselej in povsod) na stanje "gotovega dejstva", na to, da zid ugotovi šele takrat, ko se vanj - zaleti!

Ne, ni kriv Monsanto... kakor ni kriv tisti, ki neumnost žejnega izrabi, da taistega žejnega - prek vode pelje. 'bat ga, čemu bi pastirji ne izrabljali naravnih danosti, in si s tem dela lajšali?!

V brezčasju

Sence stresa

prek drevesa,

zrelo listje šelesti,

mak na trati

makovati

v rdečem jadrno hiti…

Kosemptica

v modra lica

brazde orje tiho v čas,

vetrič žanje

potovanje,

zibajoč v pozlati klas…

Vse odteka,

dan, in reka,

hip za hipom oveni,

jutro vzklije,

mrak ovije,

tema leže prek oči…

Z vrtiljaka

smeh dočaka,

da izpoje se napev,

glas in lice,

med meglice,

mak pa spet bo zacvetel…

Pot zamaknjenih

Svet brez kažipota,

v carstvu idiota,

kar je brez vrline,

zlahka k vrhu šine,

sredstev ne izbira,

ruši zgolj, razdira,

trume pa, dosledno,

zgolj živalsko čredno...

kar ni za bedake,

zgine med odplake,

kličejo nebesa,

svet se v krčih stresa,

horda s hordo v horde,

bojne tko akorde,

se hudič nasmeje

in šele kasneje,

ko je gon izpet,

čudi se ves svet:

Mar je to mogoče,

mar je to mogoče...

Svet brez kažipota,

v carstvu - idiota!

Naprej pa...

Na sleherni poti bi naj obstajale točke postanka, točke zazrtja v nazaj, in v smotrnost tistega preostalega.

Ko bi v mokrem obstajala suhost, potem bi mokro ne bilo - mokro, in ko bi v človeštvu obstajala smiselnost, bi ne bilo nesmiselno poskušati. Očitno je celo narava nepopolna, da si je človeka omislila, pa čeprav si je zgolj sado-mazohistično dovolila, sami sebi, s človeštvom, preizkušnjo vzdržljivosti zadati. S tem, ko je porodila bitje, za katero ena sama logika velja, in je v tem, da obratuje - popolnoma brez sleherne logike!

Kako naprej, čemu sploh vztrajati na poti, po kateri je celotno dosedanje bivanje, moje, minevalo? To, da je zaman računati na dojemljivost, to je spoznanje, ki je preseglo zmožnosti slehernega pojasnila, ki bi utegnilo preslepiti, in se, v svoji zlaganosti, za dovolj prepričljivega izkazati, da bi šlo naprej, v isto smer. In je, morda...

Da, misel, ki me že nekaj časa preganja, misel, ki govori o tem, da bi bilo, domnevam, krepko bolj smiselno, ko bi se začel posvečati - dojemljivejšim bitjem, tistim, ki so nam, za nas "le" - živali. In tistim, nekim redkim, ki zmorejo (čeprav tudi sami na dveh nogah) - ra-zu-me-va-ti!

Argument moči, dejstvo, ki priča o zanemarljivi količini obstajanja tistega, čemu pravimo - svet razumnega človeka. Še vedno doslej, in v tekočem času (pa bilo nelogično sklepati, da bo v bodoče kaj drugače), je poziv k orožju zadoščal, da so se razvrstitve v "mi" in "ne-mi" soočale med seboj. Vem, načeloma zavračamo takšno razvrščanje, meneč, da nas ni znotraj njega, a kaj, ko se ne zavedamo, da smo - izključno v njem! Le da je teh "mi-jev" toliko, pa tako samoumevni se nam kažejo, da jih kot slabe ne prepoznavamo. Tako in tako ničesar ne prepoznavamo, sproti, šele kasneje, ko nam življenje potrdila izpiše, v konkretnih podobah, s katerimi nas bodisi poboža, bodisi tepe... takrat pa itak vse vemo, spet in znova, v nenehnih krogih nikdar-naučenosti, kaj šele razumevanja, dojetosti.

In, če ne prej, potem se, po sistemu "kakor ostali", tudi sami znajdemo v toku reke, podivjale reke, ki samo to vidi, kako bo neke druge tokove izpodrinila, da bo sama obstala.

Blagodejno je biti slep, blagodejno biti gluh, in še najbolj blagodejno - biti nedojemljiv! Zagreni korak, ki prek črte popelje.

Kakorkoli že, resno razmišljam, še bolj kot kdajkoli prej, da bi se podal, še poslednjič v svojem življenju, v nek nov preizkus, v izziv, o katerem sicer dovolj vem, da nisem nepoučen, a krepko premalo, da bi njegov razplet lahko z gotovostjo napovedoval. Da bi se podal v nekaj, kar "vsak kmet ve", jaz pa se istega s previdnostjo lotevam, ker se s tem še nikoli resno nisem ukvarjal, pač pa le ljubiteljsko. Pač, primanjkuje mi "naravne inteligence", tako značilne za vse, ki se, brez slehernega zadržka, podajajo povsod, in še najraje tja, kjer lahko le "čuden umetniški vtis" (za)pustijo.

Ne, ni me "strah" lotiti se "neznane vsebine", ni me strah soočiti se s kupom težav, ki bi jih (sam) povzročil, ko bi se odločil iti v smeri, o kateri razmišljam... že dovoljkrat sem se podal, vselej v "lastno negotovost", obenem pa prepričan, da je pravilno, to, da si prizadevam za tisto, v kar verjamem, in da sem usposobljen, z resnico, in podkovan, z znanjem, da mi utegne tudi uspeti... a me je "strah" nečesa drugega: tega, da bi se na področju, o katerem "vsak kmet ve", izkazal za neodgovornega, in bi v končni fazi postal nekomu - breme. Da bi nekdo drug moral za menoj popravljati, da bi nekoga drugega obremenil s tem, da mora zame skrbeti. Ko pa je tako tanka črta, ki nerazsodnost, zaletavost, pogumno brezumnost razlikuje od ravnanja s premislekom, in strah topoglednosti od strahu utemeljenega dvoma, predvsem v lastno (vse)zmožnost.

Kakorkoli že, od nekdaj sanjarim o življenju na kmetiji, in to, kar vidim poslednja desetletja, mi je le v pomoč pri odločanju. Že misel, da si nekje, kjer je do prvega soseda najmanj pol kilometra... je lepa misel, prelepa! Pa si želim dobrega soseda, in sosedov, in so pri meni vselej dobrodošli tisti neki, ki zmorejo tudi po drugače, kot je v navadnem izkazovanju, a - kdor bo želel, temu tudi kilometri ne bodo v oviro, da se bo vselej dobrodošel znašel, pri meni, nekje, kjerkoli... če mi uspe, seveda, in zagotovim vsaj osnovne prepotrebnosti. Itak mi je bila petrolejka vselej lepša od kristalnega lestenca!

Je vrag, kadar več smiselnosti lastnega bivanja vidiš v vzgoji korenja, kot v - ukvarjanju s "človekom"?!

Sporočilo javnosti

V ranih jutranjih urah so se, sredi Piranskega zaliva, sestali hrvaški in slovenski popisovalci. Po krajšem sestanku, na katerem so se dogovorili o metodologiji izvajanja dogovorjenega, sta obe ekipi krenili na delo, vsaka na svojo stran, seveda, popisovati valove. In odslej bodo hrvaški valovi označeni z oznako CRO-VAL (vsak val bo, kakopak, poleg osnovne oznake tudi oštevilčen), medtem ko bodo slovenski nosili oznako SLO-VAL. 

Ker obstaja meddržavni sporazum o nedopuščanju ilegalnega prehajanja meje, in ker režim velja za vse, tudi za valove, naprošamo ozaveščeno javnost, naj se, v primeru, če v slovenskih vodah zasledi val z oznako CRO-VAL, z ustreznim ukrepanjem (seznanitev pristojnih organov, po vprašanju nepooblaščenega valovanja na nedovoljeni strani morja) nemudoma odzove na ugotovljeno nepravilnost. Seveda so tudi hrvaške oblasti posredovale podoben poziv lastni ozaveščeni javnosti.

Proti valovom - kršiteljem bo nemudoma ukrepano, in, v kolikor se bo le dalo, jim bo prosto gibanje omejeno še preden bodo dospeli do obale.

Kakšen bi bil ta "svet", ko bi tudi "narava" premogla - človeško neumnost?!

ČEMU?!

Čemu obstaja cel kup znanstvenih vej, področij, ko pa človeštvu "zaležejo" le tiste "otipljive", tiste, katerih proizvode zmore s čuti(li) zazna(va)ti, in jih uporabljati?! Čemu, na primer, veda o zgodovini, ko priznavamo, vsesplošno, da se iz zgodovine nismo zmožni učiti (čeprav ni res: učiti smo se sposobni, o tem pričajo šolske ocene, nismo pa zmožni DOJETI, torej - se NAUČITI!!!)... čemu raznorazne sociologije, biologije, psihologije, celo bogokletne filozofije... ko pa je TUMPASTO bitje po naravi tumpasto, in VE, vse VE, že v naprej, ker - drugače sploh ne gre, kot da bi vedelo?!

Kaj boš nedojemljivemu razlagal, da je električni tok le psihična prepreka (za žival), ko pa VIDI "električnega pastirja" in VE, da gre za - fizično oviro (pri tem pa sploh ne pomisli o tem, da bi žival ZLAHKA to oviro preskočila/podrla/pregrizla... ko se ne bi bala tistega nevidnega V NJEJ, in ne same - tozadevno fizične - ovire)?! 

Kaj boš nedojemljivemu razlagal o tem, da "pomanjkanje znanja/podatkov" NE MORE biti razlog njegove bebavosti, ko pa ŽIVI v času JAVNEGA ŠOLSTVA, v času, v katerem prek svetovnega spleta, prek sredstev obveščanja, prek knjig in knjižnic... podatki dobesedno silijo v vsak dom?! In še nikoli poprej ni bilo toliko znanja na voljo, kot ga je v zadnjih 50 letih?! Ja, je pa res tudi to, da...

... nikoli poprej NI BILO tako SLABO RAZMERJE med šolajočimi se in tistimi, ki so - UPORABNO IZŠOLANI, kajti - prej so v šole hodili tisti, katerim so uk lahko plačali, med preostalimi/večinskimi pa le tisti, katere so kot uka zmožne prepoznali, danes pa...

Če so ISTI UČITELJI za VSE, ČE JE isti UČNI NAČRT za VSE, ČE so knjige, učne, ENAKE za VSE... pa če so razlike, med temi vsemi, glede njih (na)učenosti, njih umskih (ne)zmožnosti, rezultatov njih izkazovanja, potem, po preprosti logiki, so - razlike med temi VSE-mi... pa eni so, drugi, pač, niso - odprtih glav!

Aha, zastavil sem s tistim "čemu"? Čemu obstajajo znanosti, tudi tiste, s katerimi se ne prevažamo naokoli, tiste, s katerimi ne izbiramo med "esmeraldo" in športnim prenosom... verjetno zgolj zaradi tega, ker obstajajo, znotraj človeškega občestva, celo BEDAKI, ki vedo, da še zdaleč ne vedo (vsega, in niti manj od vsega), pa jim je butasto, da lastno življenje zapolnijo s - čohanjem po riti? In vsaj lastni radovednosti strežejo, upajoč, da bo, nekoč, enkrat v nedorečenem času, planet poseljevalo malček umnejše bitje od "človeka".

Ubogo čredno...

Baje je moč celo čredo, s ščepcem soli, za seboj potegniti... zdaj pa, kdo je kriv za takšno dejstvo: pastir, sol, ali - čreda?

Pastir, domnevam, da ni! Ne nazadnje, ko ne bi bil vešč pastirovanja, bi si moral drugačno veselje omisliti. Tako pa le naravne danosti izrablja, s pridom, slanost/mikavnost soli, in požrešnost/slanoliznost črede.

Sol... vrag si ga vedi, morda pa je v njej kakšna finta skrita, in ni le to, za kar se predstavlja... morda se je sam hudič v njej opredmetil, da zmore tako zavajajoče delovati, ker...

Tudi čreda ni kriva, da je samo čreda. Kako bi od živali karkoli drugega pričakoval, kot zgolj nagonsko odzivanje?!

Neandertalia njuz

Na planetu Neandertalia še vedno velja, da je Neandertalec izumrl.

Obstajajo, ki menijo, da smo potomci Marsovcev. Dvomim, močno dvomim, kajti: katero bitje, dovolj inteligentno, da bi zmoglo premagovati vesoljne razdalje, bi za seboj takšno butavost zapustilo?!

In sedaj vem, zakaj so začeli med poročili vrteti reklame: da bi tudi tisti, ki ne dojemajo, kakšne zaplete poraja ljudska volja, usmerjena v domnevno reševanje sveta, zmogli vsaj malo intelektualno delovati, med poročili.

Mi vemo, da tistega, o čemer ne vemo, ni. Zaradi tega hitimo vedeti o vsem, tudi o tistem, česar ni.

Nedojemljivost ni neposredno življenjsko nevarna. Ko bi bila, ne bi bili v ustreznih ustanovah samo najhujši primeri.

Ne vzdrži (pa čeprav "uradna") razlaga...

Spet za izhodišče vzamem "žirafo" in "mravljo", lepa primera bivanja, ki ju malodane vsakdo pozna, in zmore ugotavljati razlike med njima...

Prvo dejstvo: še najmanjša žirafa je krepko višja od največje mravlje... pa naj si mravlja še tako prizadeva stegovati vrat, nikdar ne bo postala žirafa.

Drugo dejstvo: "biti žirafa" in "biti mravlja" je seštevek dveh stvari: naravne opredelitve (v podobi konkretnih značilnosti, ki med vrstami razlikujejo) in (na)učenosti (tudi žirafa se mora naučiti "spretnega sukanja lastnega vratu", in tudi mravlja se mora naučiti "delovati znotraj mravjega sveta"). In naj se mravlja še tako uči "spretnega sukanja vratu", še vedno ne bo postala žirafa. In naj se žirafa še tako uči "delovati znotraj mravjega sveta", še vedno ne bo postala mravlja.

Pri ljudeh obstaja ena sama, TEMELJNA razlika - v načinu mišljenja. Gre za dve povsem RAZLIČNI podobi mišljenja, za dva povsem različna "pristopa", procesa. In že po teh različnih načinih mišljenja je moč ugotavljati razlike med posamezniki.

Te razlike NISO posledica/izkaz nekega ne/znanja, daleč od tega, gre le za - različna NAČINA, kajti...

Ko bi bila odločujoča "razlika v količini ne/znanja", potem ne bi obstajali tisti razni dr. mr. prof. grrrr., za katere radi porečemo, da so zgolj "foh idioti", ker... sicer razpolagajo z zajetno količino določenih znanj, a je njihov "miselni proces" uporaben IZKLJUČNO znotraj tega priučenega (in ne zmorejo izkazovati "zmožnost dojemanja" IZVEN "strokovnega področja", za katero so se, DOMNEVNO (in zgolj kot "podajalci/prenašalci") usposobili. In že na "svojem področju" ne zmorejo kaj bistveno več od tega, da - obvladajo "svoje področje". Kajti... KO bi zmogli, potem bi bil VSAK "vrhunski" dr. mr. prof. grrrr. podobno delujoč (recimo na področju fizike), kot je bil delujoč Einstein, in bi ne bilo izumiteljstvo "dobrina" le-nekaterih. Obratno pa gre, nekoliko lažje (čeprav je težko izvedljivo, v praktičnem pogledu, zaradi "interesnih dejavnosti", ki tvornemu bitju ne lajšajo življenja s tem, ko se omeji na zgolj "podajanje neke snovi"... namesto, da bi snov raziskoval, o njej ugotavljal, pa obrt podajanja prepustil - podajalcem), saj vsakdo, ki zmore "novo odkrivati" ve, kako je do "novoodkritega" prišel, pa to zmore tudi pojasniti, odpredavati...

KO bi bila odločilna količina ne/znanja (znanje, v svojem osnovnem pomenu, pa je samo "razpolaganje z nekimi podatki"), potem bi vsakdo zmogel pridobljeno znanje tudi v njegovi - UPORABNOSTI izkazovati... pomeni, da bi znal (po)iskati neke smiselne povezave, in se ne bi potreboval za vsak primer posebej "seznanjati-se-z-njim"... in KO bi bila odločilna samo (predvsem) količina ne/znanja: mar ne živimo v času, v katerem je znanje dobesedno na dosegu roke, in ga je potrebno "le": znati poiskati in znati uporabiti. In KO bi bilo samo od količine znanja odvisno moje miselno delovanje... si upam trditi, na primer, da ti, raznorazni "neoliberalni" ekonomisti NE razpolagajo z znanjem, ali pa si (in to ZLAHKA) upam trditi zgolj to, da jim njih znanje PRAV NIČ NE POMAGA, ker vidijo le delček neke realnosti (in ta delček obravnavajo, "rešujejo"), obenem pa (ker NISO ZMOŽNI VIDETI CELOTE) vse ostalo - kvarijo, slabšajo, zapletajo in še zdaleč NE REŠUJEJO?!!!

Razumen človek... razume, kar mu pojasnjuješ, in razume v okvirih konkretnih vedenj, znanj, s katerimi razpolaga. In je zmožen celo realneje obravnavati "življenje" (pa čeprav je malodane "nepismen"), kot ga je zmožen obravnavati nek dr. mr. prof. grrrr. (kadar je le "foh idiot")... in ne samo to, še VSAK med tistimi, ki jih obravnavamo kot "genije", se je RODIL v NEZNANJU... pomeni, da je tekom svojega življenja na razumen način nalagal določena znanja, potem pa, kasneje, na osnovi LASTNEGA PRISTOPA k tem znanjem - izkazoval to, koliko je zmožen naučeno tudi - razumno uporabljati! In, domnevam, ga ni, ki bi upal ugovarjati trditvi, da so celo "geniji" bili nekoč otroci, da so tudi oni hodili v šole (pa so, na začetku, zagotavljam, njihovi učitelji vedeli krepko več, od teh kasnejših "genijev", a so jih otroci - že v času šolanja prehiteli, in to so lahko "naredili" izključno na temelju ene same malenkosti... ker še vedno niso razpolagali s količinami znanj, s katerimi so razpolagali njih učitelji... z ZMOŽNOSTJO DRUGAČNEGA MIŠLJENJA!!!!)...

KO bi bila "zmožnost mišljenja" dana vsem v enaki podobi, potem bi (avtomatično) vsak načitan (a še vedno "foh idiot") izkazoval krepko večjo razumskost od vsakogar, ki bi razpolagal z manjšo količino znanja... in KO bi bil "način razmišljanja" odvisen od količine znanj, potem... mejduš, bi ne bil svet malo pametnejši, ob vseh informacijah, ki naokoli (vsem v dostopnost) krožijo?

Nak, ne bo šlo, to, z eno vrsto, kajti: še tako se lahko uči, mravlja, stegovati vrat, a nikoli ne bo znala "razmišljati" tako, kot razmišlja žirafa.

Stvar pogleda...

Pravijo, da zmoreš videti gozd le takrat, kadar se nadenj povzpneš, pa...

Res je, mravljam je žirafa "čudežna velikanka", vendar - žirafa je povsem normalno bitje (in je zrasla, kolikor ji je narava v rast namenila), mravlje pa so... toliko manjše od nje. In so tudi zrasle, kolikor jim je narava v rast namenila.

In tudi alberti, nikole, ludvigi... so bili povsem normalna bitja, zrasla, kolikor jim je bilo dano (z)rasti.

Tretja, v prvem mesečevem dnevu...

Ko so si izmislili "pravila človečnega (so)bivanja", so naredili eno samo napako: upali so, da bodo obveljala v živalskem svetu...

Druga, v prvem mesečevem dnevu...

Temeljno pravilo v svetu človekov: zadovolji moji riti, in zadovoljil boš moji glavi.

Prva, v prvem mesečevem dnevu...

Če želiš ugotavljati o živali, si moraš vzeti dovolj časa, da boš razumel, kaj ti pripoveduje. Če želiš ugotavljati o človeku, ga poslušaš nekaj ur... in razumel boš, kaj ti je povedal. Je pa res, da ne boš razumel, čemu sploh je.