Pri
človejakih iz roda v rod duh išče pot. In to uspešno, ga je vselej vonjati.
Da
žival ne veruje?! Seveda veruje, kako da ne! Tipičen dokaz takšnega verovanja
je psiček, ki je Pavlovu vselej pritekel, ob zvonjenju, verujoč, da bo našel
skledo polno hrane! Je pa res...
Da tako
omenjen psiček, kakor človejak, zelo ozko pojmujeta stvari, pa tudi pod
verovanjem razumevata izključno "verovanje v boga".
Če smo
vsi enaki, potem, povej...
Kako
to, da so določeni zmožni "videti" okroglo Zemljo, elektriko,
gravitacijo, psiho... večino pa je, o vsem naštetem, potrebno (zvečine mukoma)
na/učiti... da, še vedno, ne razume?!
Kako
to, da nekateri zmorejo predvideti razpletanje "zgodovine", večina pa
se iz učenja "zgodovine" ničesar ne nauči?!
Kako
to, da se nekateri zmorejo odpovedovati sebi, v prid skupnosti, medtem ko
večini skupnost ustreza le toliko, kolikor od nje prejema, zase?!
Kako
to, da imajo ajnštajni in tesle že v osnovni šoli težave z učnim
"znanjem", medtem ko je večini taisto "znanje" preprosta
samoumevnost?!
Ne
nazadnje, kako to, da so razni mencingerji že pred desetletji opozarjali na
današnjo (deželno) "švico", večina pa šele danes taiste navaja,
misleč, da je, radi navedkov, pametna?!
Ker,
vsemu trudu navkljub, še nisem videl lastovke, ki ne bi jeseni odletela, in se
spomladi vrnila, in prav tako nisem videl tistih, ki bi vzvratno letele, vse
letijo s kljunom naprej!