"Izum" kmetijstva oz. (ne)razumevanje razuma

Tisti, ki menijo, da so »odkritja« izključno posledica naključij, tisti, kaže, ne razumevajo najbolje delovanje razuma, predvsem ne njegovi zmožnosti ugotavljanja (dejstev) in tvorjenja (novih dejstev)! Res je, marsikdaj se pripeti tudi to, da je odkritje posledica naključja (tako se je, na primer, pripetilo tudi pri odkritju penicilina), a je, kljub temu, in generalno gledano, odkrivanje (naravnih) zakonitosti povsem načrtovano usmerjano/izvajano.

Prebral sem razlago o tem, da je ženska odkrila poljedelstvo in živinorejo. In avtorica te razlage je svojo trditev (pomeni, da je v to prepričana, pomeni, da je prezrla obe, v uvodu omenjeni zmožnosti razuma!) podkrepila na sledeč način…

Poljedelstvo – neka ženska je nosila nabrano seme »domov« in, na poti, se je zgodila nesreča (lahko se je spotaknila, in padla, lahko se je nekdo zaletel vanjo, kakorkoli, obstaja več možnosti), posledica te nesreče pa je bila ta, da – se je zrnje razsulo po tleh in…

Naslednje leto so ugotovili, da je na tistem mestu rasla obilnejša vegetacija!

Živinoreja – neki ženski se je zasmilil mladič uplenjene živali, pa ga je rešila pred smrtjo, in je tako nastala živinoreja.

Obe razlagi sta, prej kot ne – bedarija! Čemu? Poglejmo, čemu…

Kot prvo, v kolikor bi dopustili razlago o »stresenem semenju«, potem lahko zaslugo za nastanek poljedelstva pripišemo NERODNOSTI (ženske, kateri se je seme razsulo), in ne, vsaj neposredno ne, razumu! Le-temu bi, v takšnem primeru, pripadla le zmožnost ugotavljanja obstoječega stanja (torej zgoščenosti rastja, ki naj bi se, na istem mestu, izkazala prihodnje leto), to pa je zmožnost, s katero razpolaga tudi povsem običajna (živalska in/ali človejaška) pamet!

Kot drugo: me prav zanima, kdo bi si zapomnil ne samo mesto, kjer bi se seme streslo, pač pa tudi gostoto trave (na taistem mestu), da bi, posledično, lahko prišel do tega, da – »izumi« poljedelstvo!?

Kot tretje, in najpomembnejše: mar ni moč videti preprostega dejstva, ki govori o tem, da se trave pred vsako zimo »umirijo«, da (pred vsako zimo) odmrejo (se najprej posušijo, nato poležejo in začno trohneti)? Mar ni moč videti, da trave, vselej in redno, pred lastnim odmretjem naredijo seme, in da to seme, s časom, odpade, konkretneje – pade (dospe) na tla? In – mar ni moč ugotoviti, vsako pomlad, da travnik spet ozeleni, da trave znova oživijo, rastejo… in potem, v nedogled, ponavljajo zapisan ciklus (rojstvo – rast in dozorevanje – smrt)?! In – mar ni moč že po tem sklepati, da je seme način, na katerega travnik (trave) obnavlja(jo) svoje živetje, in – mar ni mogoče sklepati o tem, da bo nabrano seme vzklilo tudi nekje drugje, na nekem drugem kosu zemlje, na tistem, na katerem bom sam želel negovati/pridelovati taisto travo/seme, na način, da bom del pridelanega porabil za lastno prehrano?!

In, povsem mimogrede: kaj pa, če ni stresla semena ženska, kaj pa, če ga je, besen zaradi enolične prehrane, stresel ogorčen možakar?!

Glede živinoreje je argument (o tem, da jo je izumila – tudi – ženska, zaradi svoje rahločutnosti, izkazane napram mladiču) prav tako na zelo trhlih nogah, kajti – ni zanimivo, to, da imaš tako rad žival, da jo rešiš pred smrtjo, samo zaradi tega, da jo boš, kasneje, imel še raje, ko ti bo večja, težja – dlje časa tešila glad?

Pomeni, morda, da je živinoreja nastala iz ugotovitve o tem, da je moč nadzorovano pridelovati meso, ne pa iz neke ljubezni, rahločutnosti, izkazane do živali?! Ker – me prav zanima, katera (četudi ženska) ljubezen bi se odrekla hranjenju (svojemu, in zlasti npr. otrok!) v poznojesenskem in zimsko-spomladanskem času, takrat torej, ko ni na razpolago ne semen, ne sadežev, pa si odvisen izključno od lova… za katerega pa se je rado izkazalo (zlasti v časih, ko so lovili povsem ročno, brez pušk in od blizu!), da ni izpolnil pričakovanj?!

In, mimogrede: prva udomačena žival je pes (te ugotovitve še nikomur ni uspelo ovreči), torej bitje, ki je, postopoma, nastajalo iz volka. Kako? Preprosto: ko je nek oslabel, vsekakor v stiski volk ugotovil, da lahko v bližini ognjišč najde ostanke hrane, je premagal strah in se začel zadrževati (v bližini ognjišč) tam, kjer je, vsaj tu in tam, prišel do grižljaja. Ko je dvonog ugotovil, da se ga volk preveč boji, da bi ga neposredno ogrožal… ko je ugotovil, da ga volk (s svojim izkazovanjem) opozarja na bližajočo se (in vsaj morebitno) nevarnost… takrat je spoznal, da je dobro imeti volka v bližini… začel ga je redno hraniti in s tem so se krepile vezi med obema…

Pa – če lahko udomačim volka, čemu ne bi mogel krave, ovce, zajca, kokoši?!

Zanimivo bi bilo slišati razlago »odkritja« (penta)kvarka… morda je, v konkretnem primeru, neki ženski atom padel iz rok, in se raztreščil na več delcev?!

Res je, nisem bil poleg, takrat, ko so »izumili« obe panogi kmetijstva, pa lahko dopustim tudi določene slučajnosti (tudi nerodno žensko, seveda), vendar ne morem dopustiti poenostavljenih trditev/razlag, ki izkazujejo le eno samo stvar: ozkost pogleda (razumevanja) oziroma – nerazumevanje razuma!