Tisti,
ki menijo, da so »odkritja« izključno posledica naključij, tisti, kaže, ne
razumevajo najbolje delovanje razuma, predvsem ne njegovi zmožnosti ugotavljanja
(dejstev) in tvorjenja (novih dejstev)! Res je, marsikdaj se pripeti tudi to,
da je odkritje posledica naključja (tako se je, na primer, pripetilo tudi pri
odkritju penicilina), a je, kljub temu, in generalno gledano, odkrivanje
(naravnih) zakonitosti povsem načrtovano usmerjano/izvajano.
Prebral
sem razlago o tem, da je ženska odkrila poljedelstvo in živinorejo. In avtorica
te razlage je svojo trditev (pomeni, da je v to prepričana, pomeni, da je prezrla
obe, v uvodu omenjeni zmožnosti razuma!) podkrepila na sledeč način…
Poljedelstvo
– neka ženska je nosila nabrano seme »domov« in, na poti, se je zgodila nesreča
(lahko se je spotaknila, in padla, lahko se je nekdo zaletel vanjo, kakorkoli,
obstaja več možnosti), posledica te nesreče pa je bila ta, da – se je zrnje
razsulo po tleh in…
Naslednje
leto so ugotovili, da je na tistem mestu rasla obilnejša vegetacija!
Živinoreja
– neki ženski se je zasmilil mladič uplenjene živali, pa ga je rešila pred
smrtjo, in je tako nastala živinoreja.
Obe
razlagi sta, prej kot ne – bedarija! Čemu? Poglejmo, čemu…
Kot
prvo, v kolikor bi dopustili razlago o »stresenem semenju«, potem lahko zaslugo
za nastanek poljedelstva pripišemo NERODNOSTI (ženske, kateri se je seme
razsulo), in ne, vsaj neposredno ne, razumu! Le-temu bi, v takšnem primeru,
pripadla le zmožnost ugotavljanja obstoječega stanja (torej zgoščenosti
rastja, ki naj bi se, na istem mestu, izkazala prihodnje leto), to pa je
zmožnost, s katero razpolaga tudi povsem običajna (živalska in/ali človejaška)
pamet!
Kot
drugo: me prav zanima, kdo bi si zapomnil ne samo mesto, kjer bi se seme
streslo, pač pa tudi gostoto trave (na taistem mestu), da bi, posledično, lahko
prišel do tega, da – »izumi« poljedelstvo!?
Kot
tretje, in najpomembnejše: mar ni moč videti preprostega dejstva, ki govori o
tem, da se trave pred vsako zimo »umirijo«, da (pred vsako zimo) odmrejo (se
najprej posušijo, nato poležejo in začno trohneti)? Mar ni moč videti, da
trave, vselej in redno, pred lastnim odmretjem naredijo seme, in da to seme, s
časom, odpade, konkretneje – pade (dospe) na tla? In – mar ni moč ugotoviti,
vsako pomlad, da travnik spet ozeleni, da trave znova oživijo, rastejo… in
potem, v nedogled, ponavljajo zapisan ciklus (rojstvo – rast in dozorevanje –
smrt)?! In – mar ni moč že po tem sklepati, da je seme način, na katerega
travnik (trave) obnavlja(jo) svoje živetje, in – mar ni mogoče sklepati o tem,
da bo nabrano seme vzklilo tudi nekje drugje, na nekem drugem kosu zemlje, na
tistem, na katerem bom sam želel negovati/pridelovati taisto travo/seme, na
način, da bom del pridelanega porabil za lastno prehrano?!
In,
povsem mimogrede: kaj pa, če ni stresla semena ženska, kaj pa, če ga je, besen
zaradi enolične prehrane, stresel ogorčen možakar?!
Glede
živinoreje je argument (o tem, da jo je izumila – tudi – ženska, zaradi svoje
rahločutnosti, izkazane napram mladiču) prav tako na zelo trhlih nogah, kajti –
ni zanimivo, to, da imaš tako rad žival, da jo rešiš pred smrtjo, samo zaradi
tega, da jo boš, kasneje, imel še raje, ko ti bo večja, težja – dlje časa
tešila glad?
Pomeni,
morda, da je živinoreja nastala iz ugotovitve o tem, da je moč nadzorovano
pridelovati meso, ne pa iz neke ljubezni, rahločutnosti, izkazane do živali?!
Ker – me prav zanima, katera (četudi ženska) ljubezen bi se odrekla hranjenju (svojemu,
in zlasti npr. otrok!) v poznojesenskem in zimsko-spomladanskem času, takrat
torej, ko ni na razpolago ne semen, ne sadežev, pa si odvisen izključno od lova…
za katerega pa se je rado izkazalo (zlasti v časih, ko so lovili povsem ročno,
brez pušk in od blizu!), da ni izpolnil pričakovanj?!
In,
mimogrede: prva udomačena žival je pes (te ugotovitve še nikomur ni uspelo
ovreči), torej bitje, ki je, postopoma, nastajalo iz volka. Kako? Preprosto: ko
je nek oslabel, vsekakor v stiski volk ugotovil, da lahko v bližini ognjišč
najde ostanke hrane, je premagal strah in se začel zadrževati (v bližini
ognjišč) tam, kjer je, vsaj tu in tam, prišel do grižljaja. Ko je dvonog
ugotovil, da se ga volk preveč boji, da bi ga neposredno ogrožal… ko je
ugotovil, da ga volk (s svojim izkazovanjem) opozarja na bližajočo se (in vsaj
morebitno) nevarnost… takrat je spoznal, da je dobro imeti volka v bližini…
začel ga je redno hraniti in s tem so se krepile vezi med obema…
Pa – če
lahko udomačim volka, čemu ne bi mogel krave, ovce, zajca, kokoši?!
Zanimivo
bi bilo slišati razlago »odkritja« (penta)kvarka… morda je, v konkretnem
primeru, neki ženski atom padel iz rok, in se raztreščil na več delcev?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar