Skušajo današnji (zemeljski) "vesoljci" vrniti obisk?

Po uradni znanstveni (ne laični) razlagi, naj bi se človek širil z juga (konkretneje: z juga Afrike)  in postopoma – prek celega planeta. Potemtakem bi se dalo sklepat, da je človek tam, na jugu, tudi nastal, čeprav…

Po ostalinah, v podobah zapisovanj (tudi slikovnih) in zgradb, je moč ugotavljati to, da so se določene vsebine odvijale malodane sočasno, četudi na sila različnih geografskih širinah/dolžinah, in tudi tam, kamor bi človek lahko dospel šele na način, da bi se selil prek (gromozanskega) področja, na katerem je (še) vladala ledena doba, kar je, zaradi mnogih dejavnikov, malodane nemogoče…

Če združim obe vsebini, torej ugotovitev o področju »nastanka« človeka, in ugotovitev sočasnega izkazovanja določenih zadev na sila različnih, med seboj (zlasti za čase brez transportnih sredstev) izjemno oddaljenih področjih, potem mi celota nekako – ne gre vkup, je ne zmorem logično pojasniti, pa…

Mi ne ostane drugega, kot to, da obema ugotovitvama dodam tudi ugotovitev risb (v votlinah, pomeni, da so risbe še iz kamene dobe!), ki govorijo o objektih, sila podobnih raketam (celo plamene, na zadnjem delu podolgovatih plovil, so narisali/vklesali v kamen), in tiste, ki prikazujejo pokončno hodeča/stoječa bitja, odeta v čudne oprave in s kroglami (»čeladami«, krog in krog zaprtimi in na prednjem delu prozornimi) na glavah, pa zapišem nekako takole:

Bi se dalo sklepati o tem, da je človek v bistvu prišlek iz »vesolja« (absurd, tudi Zemlja je sestavni del vesolja, potemtakem je človek prišlek z nekega drugega planeta), ki je svoje prihajanje na Zemljo udejanjil v več »obrokih«, se je, v bistvu, doseljeval postopno in v odvisnosti od umikanja ledu (ledene dobe)… in se je šele naknadno, torej po tem, ko je že naselil posamična področja, začel svojo pot tudi prek preostalih površin planeta.

Zgolj za primerjavo, in v prid trditvi o tem, da se je človek priselil na »zgornjo« (severno) polovico planeta krepko kasneje, so zapisi, pa… če najstarejši (doslej najdeni) govorijo o tem, da so nastajali (na področjih Mezopotamije, Egipta, Kitajske…) tudi tri tisočletja (in več) pred našim štetjem, dočim je, zgolj za primerjavo, najstarejši, doslej najden, »slovenski« zapis, v podobi Brižinskih spomenikov, nastal ob prelomu iz prvega v drugo tisočletje našega štetja, potemtakem več kot 4.000 let kasneje od mezopotamskih! Pa…

Upoštevaje dejstvo, ki (brezpogojno) priča o tem, da je, med vsemi ostalimi potrebami, za človeka značilna potreba po izražanju (tudi besednem, seveda), bi se dalo sklepati, da se je človek na področje današnje Dežele (in tudi na področja krog nje) priselil krepko kasneje… ter nikakor o tem, da je dospel sočasno (kot povsod drugod), le da si je na severnem delu malo več oddiha, počitka dovolil, preden je začel (tudi) vklesavati v kamen…