Maščobe in njih pomen

Uvodoma zastavim takole: v časih, ko je vse več “izšolanih” nagonskih bebcev, je povsem običajno to, da njih “modrosti” krožijo. In to počno vse bolj...

Ena takšnih “modrosti” je tudi ugotovitev o tem, da “so maščobe škodljive”. Bojda “povzročajo debelost”, “mažejo krvne žile”, kaj vem, kakšne bedarije še počno, te maščobe, kadar ugotovitve iz betic trdobetičnih izhajajo, kajti...

Trdobetična, nerazumska, nagonska bitja so obsojena na to, da svet UGOTAVLJAJO NA TEMELJU POSLEDIC, potemtakem na temelju (očem) videnega, (ušesom) slišanega, z drugimi besedami - vse, kar ugotavljajo, ugotavljajo s pomočjo ČUTNIH ZAZNAV, nikakor s pomočjo (raz)uma, katerega, mimogrede, ne premorejo! Zaradi tega...

Zaradi tega (pač, ker ne dospevajo do dejanskih vzrokov, in ker tudi samih sebe niso zmožna, ta bitja, objektivno presojati) tudi “krivdo” iščejo tam, kjer je ni moč najti. In tako predmeti, substance, celo pojmi postanejo odgovorni(e) za vse bedarije, ki so izključna posledica - delovanja bebcev!

Maščobe NISO škodljive, vsaj same po sebi ne. Celo nasprotno, MAŠČOBE SO POTREBNE in KORISTNE, kajti iz njih telo (organizem) tvori energijo, katero potrebuje ne samo za (svojo) rast, pač pa tudi za svoje nemoteno delovanje! In je, s temi maščobami, podobno, kot z živalskimi beljakovinami, katere bebavost skuša (na temelju prepričanj, izkazovanih v podobah vegetarijanstva, in, še huje, veganstva) nadomestiti s čičeriko in podobnimi viri (RASTLINSKIH) beljakovin, čeprav... Čeprav rastlinske beljakovine še zdaleč niso tako raznovrstne, in količinsko prisotne, kot so živalske!

Kar nekaj primerov vegetarijancev sem srečal, in so mi (po)tožili o svojem zdravstvenem stanju. Fizičnem, kakopak, kajti do ugotovitev o lastnih psihičnih stanjih ne dospevajo, in nikoli ne bodo dospeli. In niso redki primeri, da se športno aktivni osebi, ki redno obremenjuje svoje telo z napori, MANJŠA MIŠIČNA MASA!!! Pazi - ko redno izvajaš določene fizične aktivnosti, ko redno obremenjuješ svoje ročne in/ali nožne mišice, takrat bi te mišice morale biti vse bolj močne, in (količinsko) zadostne (pomisli na “bodibilderje”, ki s ponavljanjem enih in istih vaj pridobivajo na količini mišic!), ne pa da - ob redni hoji na dvatisočake zdravniki ugotovijo, da si - ostal brez mišične mase! Čemu?

Preprosto - telo potrebuje hrano! In zastavljeni smo tako, da naše telo potrebuje tako sestavine rastlinskega izvora, kakor tudi tiste mesnega. In če nečesa NE vnašaš v svoj organizem (v podobi hrane), potem bo organizem, za lastne potrebe, začel “jesti” samega sebe!!!

Vrnimo se k maščobam - so resnično škodljive?! Bedarija, daleč od tega! Pomisli, denimo, na medveda (čeprav je v naravi še veliko takšnih primerov, od kitov, mrožev... dalje). Kaj počne, ta medved, jeseni? Nažira se, po možnosti s čimveč krepke, maščobne hrane. In se nažira, s takšno hrano, le zaradi tega, da sebi zagotovi dovolj maščob... s katerimi se bo hranilo njegovo telo, v času hibernacije (medvedovega “zimskega spanja”)!

Da, telo tudi v času spanja (mirovanja), ko porabi manj energije, potrebuje energijo. Da se zmore (o)greti, da zmorejo delovati vsi organi, prepotrebni za obstanek živetja! In zgolj svojim podkožnim rezervam (MAŠČOBI) se lahko medved zahvali, da zmore prespati nekaj mesecev, in brez hrane to spanje preživeti! Ne, ne, neštetokrat NE, maščobe NISO nezdrave in škodljive! Je pa res...

Nekoč je bilo krepko več fizičnega dela, dočim danes večina dopoldneve presedi, v raznih uradih, na raznih fizično nezahtevnih delovnih mestih. In presedi, pred TV zaslonom, tudi popoldneve, in večere. In se v sto metrov oddaljeno trgovino vozi, namesto, da bi se peš podala v nakup. Kakorkoli že - to, kar vnašaš, to moraš tudi porabiti, kajti v nasprotnem se samo kopiči, in s kopičenjem - (po)ruši telesno ravnovesje!

Ne, ne, maščobe so po krivem obsojene, kajti za debelost (in nezdravost) je kriva BEBAVOST, njeno prenažiranje, in njeno NErazumevanje osnovne potrebe slehernega živetja: telo (in vsak organ, iz katerega je sestavljeno) MORA BITI AKTIVNO, mora trošiti energijo, ustvarjeno z vnašanjem hrane, in potrošeno nadomestiti z novimi vnosi. Sicer pa...

Kar nekaj športnikov sem spoznal, in malodane vsak med njimi je pojedel najmanj za dve, morda celo tri osebe, vendar - en sam, med njimi, ni (bil) debel! Pa so, še kako, tudi meso, in maščobe, jedli.

Vera grešnih časti greh...

Pustimo ob strani to, da je “krščanska doktrina” plagiat, le povzetek (posnetek) predhodnih verovanj, pustimo ob strani celo to, da je prisvojiti si nekaj, potem pa taisti nekaj za svoj razglasiti, grešno, in se raje posvetimo (“medčloveškim”) odnosom...

Je bila Marija poročena z Jožefom?

Da, bila je.

Je “sveti duh” izrabil Jožefovo odsotnost, in je Marija skočila čez plot, da sta občevala? Je takšno ravnanje grešno?

Dvakrat - DA!

Je bil, potemtakem, “sveti duh” nemoralen, ker “svete zakonske zveze« ni upošteval!? Je Marija storila greh, ker je z nemožem občevala, je, potemtakem, grešnica?

Spet: dvakrat - DA!

In Jezusček, se je rodil kot nezakonsko dete, kot, po občem poimenovanju, “pankrt”?

DA. Tokrat le enkrat, a za vselej.

Zdaj pa takole: vsi tisti, ki grešijo, če jim le priložnost grešenje nanese... vsi (TAISTI), ki besedno greh, grešenje, grešnice in grešnike “obsojajo”... obenem (zgoraj opisane) grehe in grešnice ter grešnike “ČASTIJO”!

Pač, tako je to, pri nagonskih, nerazumskih bitjih, ki niti “ena + ena” ne zmorejo povezati, kaj šele, da bi do celovitosti podob dospe(va)li!

Na pustni torek

Na pustni torek vozim v mesto.

Nekdo je zamaskiral cesto,

pa kaže se povsem drugače…

Čez noč imeli smo zabavo.

Bilo je hrupno, poniglavo,

in teklo morje je pijače…

Precejšnja biti zna nadloga,

kadar te glava ne uboga.

Po svoje danes moja gleda!

Čez uro, dve, se mi posveti:

Že zdavnaj moral bi dospeti!

Razen… V maskah mesto je, seveda!

Zdaj moram le še potrpeti,

da mesto krene maske sneti,

pa dano mi bo vanj dospeti!

Topla je pot do drv...

Zgodba neke češnje

Ko "grdi spodaj" postanejo "grdi zgoraj"

Kaj počno tisti “grdi zgoraj”? Isto, kot TI - sebi iščejo najugodnejše poti. Edina razlika je v tem, da...

TI poznaš soseda mesarja, ki TEBI, po enaki ceni, kot ostalim, proda boljši kos mesa. In TE prav nič ne moti, to, da izkoriščaš “zveze in poznanstva”. Da imaš prednost, pred vsemi ostalimi, čeprav je ne bi smel imeti. Vidiš... tisti “grdi zgoraj” pa ne poznajo samo soseda mesarja, pač pa poznajo direktorja Kranjskih klavnic... in ta direktor ima večjo moč odločanja, kot jo ima sosed mesar, pa lahko njim, tistim “grdim zgoraj”, večje usluge dela. Ampak...

Odnos med tistimi “grdimi zgoraj” in direktorjem Kranjskih klavnic je popolnoma enak, kot je odnos med TEBOJ in sosedom mesarjem. In osnovna značilnost tega odnosa je - pridobivanje ZASE in SEBI. Obojestranska korist: sosed mesar se noče zameriti tebi, direktor klavnic pa tistim “grdim zgoraj”. TI dobiš, od soseda mesarja, bolje, morda tudi več, od ostalih, in tisti “grdi zgoraj” dobivajo, od direktorja, bolje, morda tudi več.

Tisti “grdi zgoraj” izberejo ustrezno telefonsko številko, in se, kar tako, na daljavo, v trenutku zmenijo za neko korist. Sebi, kakopak. In TI, ki poznaš vodjo operative, izbereš ustrezno številko... in monter TI že naslednji dan uredi zadevo, za katero je, pred teboj, sto drugih v vrsti, za katero je čakalna doba mesec dni. In, če imaš srečo, TI niti dela ne bo zaračunal, morda tudi materiala ne.

Tisti “grdi zgoraj” poskrbijo, marsikdaj, da jim za hrano ni treba plačat. Gredo na “službeno kosilo”. Morda brez stroškov prevoza dostavljajo otroke v vrtec, in domov. S službenim avtomobilom, celo z voznikom. TI, revež, ki pa zgolj ob traku delaš, pa si lahko dovoliš “le” to, da delček proizvodnje konča v tvojem žepu. Če imaš srečo, in si dober s šefom, bodo celo tvojega sina zaposlili, čeprav bodo drugi kandidati bolje izpolnjevali razpisane pogoje zaposlitve...

Jap, tako je, na tem svetu - kakršna je podlaga, baza, takšen je tudi vrh! In vrhove sam izbiraš, sebi ustrezne, po svojih merilih, med sebi enakimi. In višje kot lezete, več “zvez in poznanstev” imate, več moči si prisvajate, bolj ste prepričani v to, da vam nekaj pripada. In bolj izkoriščate vse te danosti, ki so resda skregane z vsemi etičnimi normami, vendar... kaj bi to, ta skreganost z etičnimi normami, motila nagonska bitja, katerih EDINI “smisel” živetja je v tistem da-mi-je-čim-bolje?! Potemtakem - tisti “grdi zgoraj” so IDENTIČNI TEBI, le priložnosti (možnosti) imajo več!

Razlika med verovati in vedeti

Človejaki so, kakor vsa nagonska bitja, izjemno “pametni”, in ta njih “pamet” jih žene v posebna “znanstvena” odkritja, povsod, na vseh področjih. Potemtakem tudi na področju opredeljevanja Človeka, konkretneje - razlike med Človekom in živaljo (oziroma preostalo naravo).

Dejanska znanost je ugotovila, da se omenjena razlika izkazuje v razumu, kajti EDINO Človek (Homo Sapiens) ga premore! Glede ostalih zadev pa - tako Človek, kakor žival, gradita, uporabljata orodja, skrbita za mladiče (op. p. vsa nagonska bitja imajo tako “rada” svoje mladiče, da komaj dočakajo, da se le-ti osamosvojijo, in lahko, zaradi tega, spet živijo po svoje, “svobodno”), uporabljata nek jezik (medsebojno komuniciranje, takšne ali drugačne podobe), se združujeta v skupine (nagonska bitja IZKLJUČNO zaradi lastnih potreb, Človek zaradi potrebe po druženju), se oblačita...

Edino (psihično neokrnjen) Človek do (spo)znanj prihaja na temelju razuma (razumevanja), medtem ko ves nagonski svet (in psihično okvarjeni, sicer pa razumsko zasnovani, posamezniki) VERUJE (v nek svoj prav, v svet-ki-je-tak-kakršnega-vidim)!

Ja, nagonska “pamet” zmore ugotoviti, da se Človek razlikuje od živali po dveh stvareh: po razumu in po veri v boga! Absurd, izjemen absurd, kajti - o prvem nagonskost ničesar ne ve (kako boš vedel o nečem, česar niti ne premoreš, niti ga nisi zmožen ugotavljati, prepoznavati?!), dočim o drugem... hm, nagonskost ne ve, da je verovanje ena izmed povsem običajnih podob izkazovanja živali! Da ni tako? Poglejmo, če res!

Pustimo ob strani vprašanje o predmetu verovanja (povsem vseeno je, to, v KAJ veruješ, že med verujočimi-v-boga so nepremostljive razlike!), saj le-ta ni merodajen pri ugotavljanju NAČINA “spoznavanja”, “dojemanja” okoliščin. Pri načinu, ki izključno na temelju všečnih vsebin (ali priučenih, zapovedanih) opredeljuje stvarnost, in to počne na tak način, da so vsa njegova “spoznanja” zgolj “resnice” (posameznikom/skupnosti všečna “dognanja”), daleč od dejanskih resnic!

Verovanje je sleherno nekritično sprejemanje “resnic”! Verovanje izključuje dvom (le-ta pa je temelj delovanja razuma!) in terja absolutno sprejemanje absolutnih “resnic”! Pri verovanju potemtakem odpade Ajnštajnova relativnostna teorija, o kateri se, mimogrede, človejaki učijo v šoli, saj je pri verujočih vse determinirano z neko “višjo (nadnaravno) silo”, na osnovi nekega “višjega razloga” (bentiš, le kak razlog bi imel tozadevni bog, da bi ustvaril tako kretenska bitja, kakršna tvorijo “človeštvo”?!). Pri verovanju odpadejo dognanja medicine (ki je ugotovila, da zmore posegati v te “višje sile”, da zmore znotraj naravnih zakonitosti in konkretnih stanj posegati, tvorno, uspešno, v to determiniranost), fizike, biologije... ne nazadnje - psihologije, sociologije!

Da žival ne veruje? Hm, poglejmo konkretna stanja!

Miš. Želi priti do točke X. Na poti jo, nekje, čaka kača. Zdaj pa takole...

V kolikor bo pihal ustrezen veter (od kače proti miši)... v kolikor bo kača povzročila nek zvok... v kolikor se bo kača (prehitro) izdala s premikanjem... v takšnem primeru bo miš ZAUPALA SVOJIM NAGONOM, zlasti tistim, ki govorijo o njeni VARNOSTI, in bo VEDELA, da pot do točke X, ki vodi mimo kače, NI prava! Dočim...

V kolikor ne bo omenjenega vetra... zvoka... giba... se bo miš, navkljub dejstvu, da ni bila zmožna ugotoviti objektivnega stanja dospevanja do točke X, podala na pot, kajti - VEROVALA bo (prav tako sledeč nagonom, konkretno nagonu po hranjenju), da je pot varna!

Pomeni, da bo miš v prvem primeru (ko je zmožna upoštevati oprijemljive, materialne okoliščine, tiste, pač, do katerih zmore dospeti na temelju ČUTNEGA ZAZNAVANJA) zaupala svojemu vedenju (in NE verovanju!), dočim bo takrat, kadar s čutnimi zaznavami ne zmore dospeti do ugotovitve objektivnih stanj, temeljila na verjetju, VEROVANJU (na DOMNEVANEM, a nerealnem!). Prav tako kot vsa ostala nagonska bitja (vključno s človejaki), ki ne premorejo enovite zavesti (posledično enovitega zavedanja... enovitega pomnjenja... zmožnosti abstraktnega mišljenja v smislu PREDSTAVLJATI-si-vse-možnosti, tudi tiste, katerih NE vidim, NE vonjam, NE tipam, NE slišim, NE okušam... in, na koncu - celovitega, kompleksnega mišljenja!). Da temu ni tako? Res?!

Kaj praviš, čemu verujoč, ki VERUJE v to, da “bog” skrbi zanj, da ga varuje, NE bo skočil v prepad (brez padala ali drugega pripomočka, s katerim bi preprečil usoden padec)? Morda zaradi tega, ker prepad VIDI, in ker je že VIDEL ali SLIŠAL o tem, da padec na dno prepada ubije?! Potemtakem - ker niti zares NE veruje, saj kljub temu, da “ve”, da “bog” skrbi zanj, taistemu “bogu” NE ZAUPA!!! Tam pa, kjer NE vidi (in zlasti v t. im. družbenem dogajanju) posledic lastnega delovanja, tam pa - veruje! V to, da bo “bog” (ali “čas”) vse razrešil, denimo. Pri čemer...

Uboga nagonska pamet, razreševanje težav zmore ugotavljati izključno v okvirih LASTNEGA živetja, torej na kratek rok, pa je tistim, denimo, ki jih muči kapitalizem, že uvedba socializma rešitev vseh težav, čeprav... mar ni tako, da se dogajanja ponavljajo, da se “človeštvo” nenehno vrti v krogih, kot pes, loveč svoj rep?! Potemtakem je tako, da to “človeštvo” težav NE rešuje (jih ne odpravlja, trajno, jih zgolj odlaga, prelaga, nenehno znova poraja!), in jih ne rešujeta tudi “bog” in “čas”! In edini, ki jih zmore reševati (v okviru RELATIVNE absolutnosti = v okviru časa, namenjenega živetju človeške vrste), in jih tudi rešuje (vsaj v podobah napredka, ki celo nagonskim ustrezajo... potemtakem v podobah raznih tehničnih pripomočkov, na primer), je Človek. Ker NE veruje, pač pa VE (bodisi ne ve, a čuti potrebo po tem, da ugotovi)!

Praviš, da žival ne veruje v “višje sile”?! In praviš, da poznaš živali?! Dvomim, sila močno dvomim, v obe tvoji trditvi, kajti...

Naredi poskus (v kolikor imaš, denimo, psa): na neko vidno mesto, denimo na vejo drevesa, obesi dovolj velik, izstopajoč predmet (lahko se sam prekriješ z odejo, spuščaš “čudne glasove” in se podaš proti psu)... nato pa dopusti psu, da dospe do ugotovitve tega predmeta. In naj te ne preseneti, če boš ugotovil, da se pes izkazuje verujoče: se umika, spodvije rep, renči, ga (dokler je predmet - ali ti, pod odejo - v gibanju) sploh ne mika, da bi raziskoval, ugotavljal, pač pa, preprosto - VERUJE, da mu nekaj “čudnega” predstavlja nevarnost!

Veš kaj se, tam, kjer deluje razum, pojavi z dvomom? RADOVEDNOST! Prav želja (potreba razuma) po tistem rad-bi-VEDEL je sila, ki žene v odkrivanje (spoznavanje) neznanega!

Izključno na temelju radovednosti in dvoma zmoreš odkloniti poprejšnja (napačna!) spoznanja in se dokopati do pravilnih (vsaj pravilnejših)! In oba, tako dvom, kakor radovednost, sta v popolnem nasprotju z “absolutnimi resnicami”, še več - ko bi obstajala izključno bitja s takšnimi “resnicami”... bi ne bilo ajnštajnov... bi bil planet še vedno ploščat! Oziroma...

Ta, ki temelji na verovanju (kakršnemkoli, v karkoli), ta se NE izkazuje razumsko! Pa naj se še tako prepričuje, da je prav zaradi verovanja (ali tudi zaradi njega) razumsko bitje, Homo Sapiens!

Nagonski in demokracija

Pri vsaki vzpostavitvi »demokratičnih« stanj se pojavi vprašanje »Kam je šla morala?«. Pojdimo po vrsti…

Najprej – čemu sem besedo demokratično zapisal v navednicah? Iz preprostega razloga, ker…

Pri Človeku, razumskem bitju, je demokracija SLIŠANOST SLEHERNE ZAMISLI (predloga, potrebe). To pomeni, da ima vsakdo ne samo možnost nekaj predlagati, (iz)povedati, pač pa to pomeni predvsem to, da skupnost odloča o konkretnem predlogu na osnovi njegove vsebinske sprejemljivosti. In je povsem brez pomena koliko je tistih, ki za predlogom stojijo, pač pa šteje izključno sam predlog! Ko bi preprosteje zapisal: en sam zmore prepričati stotine drugih, ki potem družno poskrbijo za uresničitev predlaganega.

Pri nagonskih je »demokracija« odločanje moči. Pomeni, da sploh ni, v prvi vrsti, pomembna zamisel, pač pa je pomembno to, da imaš bodisi dovolj podpornikov, bodisi si dovolj visoko, da si prilastiš početi to, kar hočeš.

Absurdno je pričakovati moralo pri nagonskih bitjih. Ko bi le-ta zmogla biti moralna, potem ne bi mogla biti nagonska!

Vsa nagonska bitja se ravnajo po principih boja za preživetje, in eden temeljnih načinov izvajanja tega boja je – prilagodljivost. Z drugimi besedami: če si majhen (ogrožen) bodi tiho, in se prilizuj, če si močan, potem uveljavljaj svojo voljo.

Nagonska bitja potrebujejo zapovednika, tožnika in sodnika, kajti le tedaj, kadar jim je dano vedeti kaj smejo početi, in česa ne, le tedaj se zmorejo, v strahu pred posledicami, kolikor toliko socializirano izkazovati, čeprav…

Dejanska socializacija nagonskih bitij ni možna, slej ko prej se izkažejo s svojimi nagoni. In se izkazujejo tudi v dnevni praksi, ko cik-cakajo skozi svoja živetja, iščoč SEBI najlažje, najugodnejše, najvarnejše poti. In – ker so nerazumska, ne zmorejo predvideti posledic lastnih ravnanj, zato njih cik-cakanje večinoma ne rodi želenih sadov. Kakopak, krivdo pripisujejo drugim, tistim, pač, ki jih z obljubami popeljejo za seboj, kajti – kako boš od neumnosti pričakoval odgovornost, kako boš pričakoval, da presodi o vsem (o samem cilju poti, njegovi dosegljivosti, o okoliščinah hoje…), predno se v to vse poda?!

Morala (etika) je način izkazovanja, ki je usmerjen v prid sobivanja. Potemtakem temelji na uvidevnosti (do drugih), kajti le takrat, kadar te druge upoštevaš (in jim priznavaš pravico do tega, da so, natanko takšni, kakršni so), le takrat zmoreš z njimi dejansko sobivati (in obratno, seveda, tudi drugi se morajo izkazovati na tak način).

Boj za obstanek (nagonskost) pa temelji na sebičnosti, na upoštevanju samega sebe, svojih potreb, želja, temelji na sebičnosti. Zaradi tega je z moralo povsem skregan, v bistvu sploh ne ve, kaj to je!

Nagonski imajo neenovito (neenotno) zavest, kar pomeni, da nimajo niti celovite slike o samih sebi. Zaradi tega so sami sebi vselej na-pravi-poti, vselej nič-krivi, vselej zaslužni, vselej… a nikoli to, kar dejansko so: nagonska, nerazumska, in, v okvirih odločanja o vprašanjih sobivanja, bebasta bitja!

»Kam je šla morala?«

Tam, kjer je načelnost, tam, kjer je razum, je morala ostala natanko tam, kjer je tudi bila. Ostala je pri posameznikih. Pri večini pa je nikoli ni bilo… bila pa je zapoved, prepoved, tožnik, sodnik in kazen za nedovoljena ravnanja.

Toliko, na kratko, v budečem se jutru.