Na
pustni torek vozim v mesto.
Nekdo
je zamaskiral cesto,
pa kaže
se povsem drugače…
Čez noč
imeli smo zabavo.
Bilo je
hrupno, poniglavo,
in teklo
morje je pijače…
Precejšnja
biti zna nadloga,
kadar te
glava ne uboga.
Po
svoje danes moja gleda!
Čez
uro, dve, se mi posveti:
Že
zdavnaj moral bi dospeti!
Razen…
V maskah mesto je, seveda!
Zdaj
moram le še potrpeti,
da mesto
krene maske sneti,
pa dano
mi bo vanj dospeti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar