Življenje
je sestavljeno iz marsičesa, predvsem pa potrebuje moč, da sploh zmore
potekati. To moč črpa na različne načine, med njimi je tudi črpanje moči iz
doseženega, kakor tudi črpanje moči iz nadejanega, iz tako imenovanega – upanja…
Sleherno
upanje naj bi imelo nek rok trajanja, v nasprotnem se izjalovi, postane
samoumevnost in kot takšno nič posebnega. Daljše kot je upanje, katerokoli,
bolj izkazuje nezmožnost upoštevanja dejstev, realnosti, resnice. Pri čemer je
priporočljivo razlikovati med upanjem in sanjarjenjem. Slednje je dovoljeno
tekom celega živetja, ne samo dovoljeno, celo priporočljivo, saj prav nič ne
škoduje, takrat, kadar domišljiji pustiš prosto pot, pa vsaj na tej poti
trenutke ugodja, potrebnega za živetveno moč, porajaš. In niso potrebni, kadar
imaš domišljijo, in zmoreš sanjariti, neki nadomestki, ki pripomorejo do ugodja
dospevati, v podobi »igračk« za odrasle, ali česarkoli drugega, kar zmore »dobro
voljo« pričarati, jo vsaj predramiti.
Kadar
upanje temelji na realnem, kadar upam, da dospem do nečesa, do česar sem zmožen
dospeti, upoštevaje dejanske svoje zmožnosti, že takrat se lahko načrtovano
izjalovi, upoštevaje nepredvidene spremembe določenih okoliščin, znotraj
katerih naj bi dospel do predmeta svojega upanja. A v takšnem primeru tudi te
okoliščine relativno sproti zaznavaš, pa upanju jemlješ moč, ga blažiš, miriš,
dokler ga dokončno ne odpraviš, zavedajoč se novonastalih dejstev.
Upanje
zmore biti gonilo. In je. Realno zastavljeno je vzpodbuda, je smerokaz, ki
usmerja ravnanja.
In
upanje, podrto, izgubljeno, zmore biti polom. Polom, ki te sesuje malodane v
prah, da niti tega ne veš, kje bi iskal trohico, tisto še najmanjšo iskro, ki
bi posvetila v temo. In vrednejše kot je tisto, do česar si dospel, celo nikdar
upajoč, da boš, in se sesuje, težje je najti vžigalico, ki bo »prasnila« smer
neke nove poti. Skromno, s težkimi koraki zastavljene, a vsaj poti, nekega
premikanja.
Pravijo,
da upanje umre zadnje. Ko bi bil na mestu teh, ki tako pravijo, bi se povprašal
o vrednosti tistega, v kar upajo.