Moja puška...

Moja puška je resnica,
njen naboj pa zgolj beseda,
in z njo streljam vam v lica,
da pokvarjena ste beda!

Človek?! On vam je vodilo?
Zanj nek boljši svet gradite?
Ne iz ust zgolj, trhlo, gnilo
še iz duš povprek smrdite!

Klanjajte se, če vam prija,
v lačni senci blagoslova!
Čas pa se naprej odvija,
za nočjo so jutra nova...

Tolarju v slovo

Nekoč so čvekali,
nekoč so lagali,
da bomo postali
sam svoj gospodar,
v državo, svobodo
peljali nas bodo,
če bomo kovali
si lasten denar!

In narod popije
rad vse iluzije.

Se ekonomija
tako, pač, odvija,
da žene se, žene
naprej, za profit,
ji ni za iskrenost,
ne za suverenost,
vse silnice njene
za lastno so rit!

In narod popije,
kar car mu nalije!

Nastal, za začetek,
je bon, tvoj zametek,
kako dvigovali
smo ga do neba!
Ob njem smo slavili
in sanje plodili,
da bomo postali
vsaj Švica, menda.

In narod popije
zastonj bedarije!

Kdor sanje napreza,
kdor silno rad dreza,
enkrat, zagotovo,
bo štručko povil,
in naši strategi
so pravi nategi,
kot upanje novo
si ti se rodil!

In narod popije,
da nos mu zasije!

Si nosil plenice,
a že tvoje lice
nam ljubo in lepo
bilo je, zares,
ponosni, veseli
v roke smo te vzeli,
verjeli ti slepo,
znanilec čudes!

In narod popije
celo - svinjarije!

Sedaj, ko si slaven,
uspešen, postaven,
čeprav rosnih let,
a dovolj že bogat,
te bomo izdali
in te pokopali,
hiteli v svet
svojo voljo prodat!

In narod popije
še lastne vizije!

Celo umska beda
se, najbrž, zaveda,
da brez hrbtenice
žive le stenice!
Grenil, kot pelin,
nas bo nate spomin,
ko evro hlastanje
požre nam vse sanje.



26.12.2006 - 28.10.2012

Posodobljena Prešernova

novopečeni slovenski "eliti" v čast (in butlom, ki ji rasti omogočajo)

Prijatli, obrodili
so mikrofoni nam nov čas,
smo njim jih namenili,
da slišimo njih zvonek glas,
ki budi
svetle dni,
dočaka jih, kdor preživi!


Le komu prej veselo
zapeli pesem bi glasno?
Bog naj živi deželo,
ker drug je prav nihče ne bo,
saj vsak dan
razprodan
je nov slovenski velikan!


Spet tujcem bomo vdano
oko vedrili in nebo,
nam, kaže, pač ni dano,
da v domu svojem svoji smo,
nas zdrobe
njih roke,
garali bomo spet za nje!


Nikdar ne bo nas sprava
rešila vseh prevar in zmot,
če vodi prazna glava,
korak ne najde pravo pot,
le oblast
ji gre v slast,
blaginja skupna je balast!


Žive naj lepe, mile,
vse brhke, rodne deklice,
ki rade bi rodile,
a jim v službah ne puste,
za ta špas
pride čas
takrat, ko boste sivih las!


Mladeniči, na zdravje,
zdaj svoje spraznimo po glaž,
nam penzija bo navje,
saj daljšajo nam dela staž,
kdor zgaran
bo bolan,
bo prej v miru pokopan!


Žive naj vsi gospodi,
ki narod naš jim je predan,
da, kamor pot jih vodi,
jim zneslo bo iz dneva v dan,
da prav vsak
jim rojak
postiljal cvet bo pred korak!

01.02.2008-27.10.2012

ivanček na prste stopi...

ivanček na prste stopi;
svoje. da prek mize seže.
naše. da nas bolj vpreže...

še pod razno ne zastopi;
da neznatne je narave.
da imamo ga prek glave...

rad po svoji bi podobi;
slabše zgolj privlači nase.
ni za upajoče čase...

prizadevno zase trobi;
le na veselici kmečki
ploskajo mu vrli dečki...

v čem napaka je države;
v čem le njena je manira,
da junake takšne zbira...

so povešene zastave;
je poštenje preostalo
jo, ob njem, že z droga dalo...

Še dobro, da je vsaj papir...

Imamo pravno državo. Na papirju. Imamo socialno državo. Na papirju. Imamo humano državo. Na papirju. Imamo demokratično državo. Na papirju. Imamo suvereno državo. Na papirju. Imamo uspešno državo. Na papirju. Imamo...

Kaže, da imamo dovolj papirja. Predvsem uvoženega. Kajti z njim je podobno, kot z vsem ostalim, odkar so domače uničili. Je tuj, in ga mi, pridno, odkupujemo. Po ne tako majhni ceni. Sebe dajemo v zameno.

Skratka, imamo vse. Na papirju. Tudi vrednote, vrednosti, so natanko tam, na papirju. Kaže, da na toaletnem. Po uporabi...

Najboljša slovenska pravljica...

Za devetimi vodami, za devetimi gorami...nak, tako starokopitni pa, menda, ja nismo, da bi že nič kolikokrat prežvečeno med svoje dosežke dajali! Naša pravljica je povsem drugačna, je v bistvu neponovljiva v svoji ponovljivosti, in tudi otrokom, vsaj tistim majhnim, ni (neposredno zagotovo ne) namenjena. Se bodo že soočili z njo, ko odrastejo v davkoplačevalce...

Naša pravljica je v bistvu zmes več zvrsti. V njej je moč najti elemente znanstvene fantastike, kriminalke, srhljivke, tragikomedije, celo - pornografije!

Ni da bi jo pogosteje poslušali, čeprav si včasih zaželimo, da bi jo kmalu zopet slišali. Predvsem v drugačni izvedbi, z drugimi pripovedovalci. Pa nam ni v napoto, ker bi bila predolga, ne, niti slučajno, čeprav se že v tretje desetletje vleče...v bistvu je zelo kratka, po besedah, ki jih vsebuje, in gre takole:

»Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije«