Bi se bili pripravljeni odreči polovice svoje plače in s tem ponuditi zgled
ostalim politikom ter, morda, povrniti upanje v njih moralnost?
DT: Bi.
BP: Seveda.
MZ: Takoj.
Čemu potemtakem tega še niste naredili?
DT: Veste, časi so težavni, in prenagljena ravnanja utegnejo imeti neprijetne posledice, zato je na mestu preudarnost, odločitev o pravem trenutku...
BP: Ne morem, nimam plače. Saj vidite, da tekam od delodajalca do delodajalca, da vsaj kaj malega zaslužim. Mesarska, smetarska, prodajalska...to niso ravno zavidanja vredne plače...
MZ: Ko bi vi vedeli, kakšni so stroški evropskega poslanca. Veste, Zahod je drag, komajda shajam, v nasprotnem, verjemite, ko bi se dalo...
Ste zadovoljni s slovensko politiko in če niste, kaj je narobe z njo?
DT: Nekaj več premisleka ne bi škodovalo, predvsem pa je potreben konsenz, dialog, medtem ko nas politika obstoječe vlade odmika od zastavljenih ciljev.
BP: Mislim, da sem lahko z minulimi tremi leti dokaj zadovoljen. Sicer sem naredil nekaj napak, malce sem tudi podcenjeval določene zadeve, a mi je uspelo zgraditi dobre odnose z Jadranko, pa tudi krizo sem prvi, predvsem pa pravočasno zaznal.
MZ: Od osamosvojitve dalje še nismo bili v tako težkem položaju. Za to je kriva drža prejšnje vlade, ki se ni ustrezno lotila proti kriznih ukrepov. Čeprav ji je sedanji premier, z lastnim primerom, skušal svetovati, naj krizo kar ignorira, pa bo šla mimo, ga ni resno jemala. Sicer pa menim, da je država zdaj v dobrih rokah in obetajo se nam nove asfaltirane površine.
Kaj menite o vlogi predsednika države, je dovolj močna?
DT: Da, je, a bi lahko bila bolj učinkovita, ko bi poslušali modrosti, ki jih predsednik, že po službeni dolžnosti, razkriva.
BP: Seveda je ustrezna in obljubim, da bom, če me ljudstvo izvoli, reprezentanco plačeval iz svojega žepa.
MZ: Vloga predsednika je dovolj močna, morda celo za odtenek preveč, kajti predsednikova temeljna naloga naj bi bila v poenotenju, ne le stališč, pač pa naroda kot takega. Menim, da bi krepko močnejša morala biti vloga predsednika vlade, bi potem predsednik republike lažje sledil njegovim smernicam, kar poenotenje zadeva.
Mar res menite, da je poenotenje tista rešilna bilka?
DT: Vsekakor. Veste, le ob konsenzu lahko naredimo korak naprej, zato je izjemnega pomena, da si, vsak s svoje strani, prizadevamo k dogovoru.
BP: Je, zanesljivo. Veste, sem bil zdaj dobesedno vsak dan v bazi, in je poenotenje že občutno opaziti. Vsi šimfajo...
MZ: Poglejte, v duhu demokracije in krščanskih vrednot...mi lahko poveste, če pride do krega tam, kjer dva enako mislita? Ne pride. Zatorej, če bi vsi enako mislili, bi bilo po naše, in se ne bi kregali. Kreg pa je zelo destruktiven, destruktivnosti pa v teh težkih časih ne potrebujemo.
Ste kaj pričakovali od tega soočenja?
DT: Pravzaprav sem prišel brez posebnih pričakovanj, a sem vesel, da smo uspeli konstruktivno opraviti to, za kar smo bili poklicani.
BP: Malico. Danes nisem na terenu, pa mi že pošteno kruli.
MZ: Sem. Da se bomo videli, pa kakšno rekli.
DT: Bi.
BP: Seveda.
MZ: Takoj.
Čemu potemtakem tega še niste naredili?
DT: Veste, časi so težavni, in prenagljena ravnanja utegnejo imeti neprijetne posledice, zato je na mestu preudarnost, odločitev o pravem trenutku...
BP: Ne morem, nimam plače. Saj vidite, da tekam od delodajalca do delodajalca, da vsaj kaj malega zaslužim. Mesarska, smetarska, prodajalska...to niso ravno zavidanja vredne plače...
MZ: Ko bi vi vedeli, kakšni so stroški evropskega poslanca. Veste, Zahod je drag, komajda shajam, v nasprotnem, verjemite, ko bi se dalo...
Ste zadovoljni s slovensko politiko in če niste, kaj je narobe z njo?
DT: Nekaj več premisleka ne bi škodovalo, predvsem pa je potreben konsenz, dialog, medtem ko nas politika obstoječe vlade odmika od zastavljenih ciljev.
BP: Mislim, da sem lahko z minulimi tremi leti dokaj zadovoljen. Sicer sem naredil nekaj napak, malce sem tudi podcenjeval določene zadeve, a mi je uspelo zgraditi dobre odnose z Jadranko, pa tudi krizo sem prvi, predvsem pa pravočasno zaznal.
MZ: Od osamosvojitve dalje še nismo bili v tako težkem položaju. Za to je kriva drža prejšnje vlade, ki se ni ustrezno lotila proti kriznih ukrepov. Čeprav ji je sedanji premier, z lastnim primerom, skušal svetovati, naj krizo kar ignorira, pa bo šla mimo, ga ni resno jemala. Sicer pa menim, da je država zdaj v dobrih rokah in obetajo se nam nove asfaltirane površine.
Kaj menite o vlogi predsednika države, je dovolj močna?
DT: Da, je, a bi lahko bila bolj učinkovita, ko bi poslušali modrosti, ki jih predsednik, že po službeni dolžnosti, razkriva.
BP: Seveda je ustrezna in obljubim, da bom, če me ljudstvo izvoli, reprezentanco plačeval iz svojega žepa.
MZ: Vloga predsednika je dovolj močna, morda celo za odtenek preveč, kajti predsednikova temeljna naloga naj bi bila v poenotenju, ne le stališč, pač pa naroda kot takega. Menim, da bi krepko močnejša morala biti vloga predsednika vlade, bi potem predsednik republike lažje sledil njegovim smernicam, kar poenotenje zadeva.
Mar res menite, da je poenotenje tista rešilna bilka?
DT: Vsekakor. Veste, le ob konsenzu lahko naredimo korak naprej, zato je izjemnega pomena, da si, vsak s svoje strani, prizadevamo k dogovoru.
BP: Je, zanesljivo. Veste, sem bil zdaj dobesedno vsak dan v bazi, in je poenotenje že občutno opaziti. Vsi šimfajo...
MZ: Poglejte, v duhu demokracije in krščanskih vrednot...mi lahko poveste, če pride do krega tam, kjer dva enako mislita? Ne pride. Zatorej, če bi vsi enako mislili, bi bilo po naše, in se ne bi kregali. Kreg pa je zelo destruktiven, destruktivnosti pa v teh težkih časih ne potrebujemo.
Ste kaj pričakovali od tega soočenja?
DT: Pravzaprav sem prišel brez posebnih pričakovanj, a sem vesel, da smo uspeli konstruktivno opraviti to, za kar smo bili poklicani.
BP: Malico. Danes nisem na terenu, pa mi že pošteno kruli.
MZ: Sem. Da se bomo videli, pa kakšno rekli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar