V beli hiši, peti z leve,
v Senčni ulici devet,
pob zaspanec šteje dneve,
ko odjadral bo v svet...
Pob zaspanec je pojava.
Vse do jutra bi bedel,
prek neba ko sonce plava
pa bi truden rjuhe grel...
Ga je mama že budila,
poldne kmalu šlo bo v kraj,
ura je zaman zvonila,
ker on trmast je značaj...
Vstani, sine, je klicala,
se kosilo že hladi,
šola bo vsak hip pozvala
popoldance v klopi...
Pob zaspanec pa smrčari,
dreto vleče, da doni,
v sanjah barčico krmari
v kraj, kjer se bolj v miru spi...
Ni komentarjev:
Objavite komentar