Tolarju v slovo

Nekoč so čvekali,
nekoč so lagali,
da bomo postali
sam svoj gospodar,
v državo, svobodo
peljali nas bodo,
če bomo kovali
si lasten denar!

In narod popije
rad vse iluzije.

Se ekonomija
tako, pač, odvija,
da žene se, žene
naprej, za profit,
ji ni za iskrenost,
ne za suverenost,
vse silnice njene
za lastno so rit!

In narod popije,
kar car mu nalije!

Nastal, za začetek,
je bon, tvoj zametek,
kako dvigovali
smo ga do neba!
Ob njem smo slavili
in sanje plodili,
da bomo postali
vsaj Švica, menda.

In narod popije
zastonj bedarije!

Kdor sanje napreza,
kdor silno rad dreza,
enkrat, zagotovo,
bo štručko povil,
in naši strategi
so pravi nategi,
kot upanje novo
si ti se rodil!

In narod popije,
da nos mu zasije!

Si nosil plenice,
a že tvoje lice
nam ljubo in lepo
bilo je, zares,
ponosni, veseli
v roke smo te vzeli,
verjeli ti slepo,
znanilec čudes!

In narod popije
celo - svinjarije!

Sedaj, ko si slaven,
uspešen, postaven,
čeprav rosnih let,
a dovolj že bogat,
te bomo izdali
in te pokopali,
hiteli v svet
svojo voljo prodat!

In narod popije
še lastne vizije!

Celo umska beda
se, najbrž, zaveda,
da brez hrbtenice
žive le stenice!
Grenil, kot pelin,
nas bo nate spomin,
ko evro hlastanje
požre nam vse sanje.



26.12.2006 - 28.10.2012