Ves svet
je s skrajno napetostjo spremljal nekega Srečka, bojda ekstremnega športnika,
ki se je podal v nebesa. Moj komentar? Pih...
Čemu tako? Preprosto, zato, ker se Srečko niti pod razno ne more primerjati z nami! Poglejte...
Prvič. Srečko se je, izjemno tehnično opremljen, dokopal zgolj do vrat v nebesa. Pri nas jih je kar precej, ki so, brez kakršnekoli opremljenosti, dospeli še dlje, dobesedno v nebesa. Zadoščala jim je zgolj ustrezna mera osebne in družbene pokvarjenosti.
Drugič. Srečko ni srečal boga. Seveda to, samo po sebi, ni nikakršen dokaz, o njegovem (ne)obstoju, pa vendar...
Pri nas nekateri častijo božanstva. In ne oklevajo, s čakanjem in s tem, da bi, kot kakšni vremenoslovci, v oblake poglede upirali, pač pa jih imajo kar na tleh, in se jim klanjajo. Le da so klasični oltarji dobili konkurenco v političnih...
Po drugi strani pa je vse več tistih, pri nas, ki izjavljajo, ne da bi zmogli kamorkoli poleteti, da boga enostavno ni. Če pa že je, potem je skrajno krivičen...
Tretjič. Srečko je videl, da je Svet z višine krepko lepši. Pomembna stvar! To ve vsako teslo, pri nas, ki se povzpne pa položaj. In, roko na srce, tudi meni se, vsakokrat, ko se na pot podam, Slovenija bistveno bolj človeška dozdeva. Od daleč...
Četrtič. Srečko je postavil, pravijo, nov rekord v prostem padu. Pa ja, malo jutri! On je padal le nekaj minut, mi padamo že dvajset let...
In petič. Srečko se, ob pristanku, ni raztreščil. Pa kaj potem? To res ni ne vem kakšen dosežek. Vsaj napram našemu. Pri nas je že vsak peti najmanj na robu revščine, pa sistem še vedno vkup drži. In tudi nič ne kaže v tej smeri, da bi končno nekdo barabe za ovratnike zagrabil, pa izustil tisti preprosti - marš!
Čemu tako? Preprosto, zato, ker se Srečko niti pod razno ne more primerjati z nami! Poglejte...
Prvič. Srečko se je, izjemno tehnično opremljen, dokopal zgolj do vrat v nebesa. Pri nas jih je kar precej, ki so, brez kakršnekoli opremljenosti, dospeli še dlje, dobesedno v nebesa. Zadoščala jim je zgolj ustrezna mera osebne in družbene pokvarjenosti.
Drugič. Srečko ni srečal boga. Seveda to, samo po sebi, ni nikakršen dokaz, o njegovem (ne)obstoju, pa vendar...
Pri nas nekateri častijo božanstva. In ne oklevajo, s čakanjem in s tem, da bi, kot kakšni vremenoslovci, v oblake poglede upirali, pač pa jih imajo kar na tleh, in se jim klanjajo. Le da so klasični oltarji dobili konkurenco v političnih...
Po drugi strani pa je vse več tistih, pri nas, ki izjavljajo, ne da bi zmogli kamorkoli poleteti, da boga enostavno ni. Če pa že je, potem je skrajno krivičen...
Tretjič. Srečko je videl, da je Svet z višine krepko lepši. Pomembna stvar! To ve vsako teslo, pri nas, ki se povzpne pa položaj. In, roko na srce, tudi meni se, vsakokrat, ko se na pot podam, Slovenija bistveno bolj človeška dozdeva. Od daleč...
Četrtič. Srečko je postavil, pravijo, nov rekord v prostem padu. Pa ja, malo jutri! On je padal le nekaj minut, mi padamo že dvajset let...
In petič. Srečko se, ob pristanku, ni raztreščil. Pa kaj potem? To res ni ne vem kakšen dosežek. Vsaj napram našemu. Pri nas je že vsak peti najmanj na robu revščine, pa sistem še vedno vkup drži. In tudi nič ne kaže v tej smeri, da bi končno nekdo barabe za ovratnike zagrabil, pa izustil tisti preprosti - marš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar