Uroš Vošnjak, Za plankami

Uroš Vošnjak, Ljudska sreča

Uroš Vošnjak, Razmerja so huda zadeva

Uroš Vošnjak, Pravicacaca

Človek

Beseda »človek« je pojmovno zelo široko zastavljena, tako široko, da poraja kopico »nesporazumov«, ki se izkazujejo tudi v praktičnem življenju. Tako pod to besedo pojmujemo dve povsem drugačni bitji, tisto, ki se ravna po razumu, kakor tisto, katero vodijo nagoni. Med obema pa so gromozanske razlike, v umskih, čustvenih, potemtakem v zmožnostih nasploh…

Nagonskemu človeku je temeljno merilo »sveta«, pravičnosti, dobrega oz. slabega – on sam (tisti večni JAZ). Če gre njemu dobro, potem je svet lep, dober, pravičen, v nasprotnem je slab! Nagonskemu ni pomembno, če je tisti, ki ga vodi, nemoralno bitje. Pravzaprav nagonski niti ni zmožen razlikovati, načeloma, med ne/etičnim, pa mu je vsakdo, tudi »baraba«, popolnoma dober, celo pošten in pravičen, dokler tudi njemu daje. Z drugimi besedami: tudi, če ta, ki daje, krade, je pošten, ker del(ček) nakradenega podeli z nagonskim. In ta, ki vodi, postane »baraba« (slab, nepošten…) šele takrat, kadar nagonski od njega več ničesar dobrega ne prejema.

Merilo razumskega je – načelo, princip. »Svet« presoja na temelju objektivnih dejstev, šele posledično obravnava lasten položaj znotraj tega »sveta«. In ker zmore po načelih, zato je tudi njegovo ravnanje konstantno, ne spreminja »obraza« vetrovom primerno.

O razlikah, ki obstajajo med obema vrstama človeka, bi se dalo najlažje tako: tisto, kar je nagonskemu »prav«, je razumskemu »na glavo obrnjeno« (= ekstremno nasprotje od nagonskega »prav«). Seveda, takšna razhajanja so pri zadevah, ki jih ni moč čutno zaznavati, saj je miza za obe vrsti prav postavljena, kadar stoji na nogah, vendar… denimo po vprašanju »bogov«: nagonski je prepričan, da so bogovi ustvarili svet (in človeka), razumski je prepričan, da je človek ustvaril (si izmislil) bogove… ali pri družbenih sistemih: nagonski je prepričan, da so družbeni sistemi tisto, kar človeštvo oblikuje, razumski je prepričan, da je človeštvo tisto, ki oblikuje (pogojuje) družbene sisteme… ali glede »oblasti«: nagonski meni, da »oblast pokvari« (kako ne bi bil, prepričan v to, ko pa zvečine nagonski segajo po oblasti, zahvaljujoč raznim dejavnikom, tudi dejstvu, da predstavljajo – krepko – večinski del celotne populacije, in ko taisti nagonski najprej, ali izključno, po-skrbijo zase!?), medtem ko razumski meni, da je oblast le sklop posameznih opravil, zadolžitev ipd., danih v roke konkretnih posameznikov, pa – če so ti posamezniki »v redu«, potem bo »v redu« tudi njihovo izvajanje »oblasti« (seveda, ta »v redu« razumski obravnava v odnosu do etičnega, ne do nagonskega »polnega želodca«), skratka – oblast ne kvari, »pokvarjeni« jo zgolj izrabljajo za lasten dobrobit!

Do takšnega zapleta je prišlo v preteklosti, ko sta se srečala, in se tudi parila, človek (Homo Sapiens) in človečnjak (Neandertalec). Slednji je sicer imel človekoliko podobo, a je deloval povsem nagonsko, pomeni, da je po svoji »vsebini« bival na ravni živalskega sveta. O realnosti omenjenega križanja pričajo tudi izsledki znanosti: geni Neandertalca (problematičen je zlasti tisti, ki so-tvori, s tem so-pogojuje možgane in njih zmožnosti, delovanje), nezmožnost abstraktnega mišljenja (= nezmožnost »zaokroževanja« posameznih delov oz. sklopov v konkretno celoto, izhajajoča nezmožnost ugotavljanja »tokokrogov«, oziroma vzročno-posledičnih povezav).

Evolucija je naraven proces, in je edina »usoda«, generalno gledano, ki opredeljuje tako tekoča dogajanja, kakor, s tem, tudi njihova razpletanja. In ker je na koncu vsake poti nič, ker je na koncu vsakega bivanja zaključek, je, očitno, tudi človeško življenje namenjeno lastnemu izpetju. Morda mu je, temu izpetju, preteklost namenoma namenila nagonske v pomoč?

Uroš Vošnjak, Med spomini

Povsem preprosto...

Ob križanju dveh vrst, nastane tretja...

Ob tem spoznanju, ter ob hkratnem pomiku, za stopničko nižje, tako "genijev", kakor (in predvsem!) "razumske" preostalosti... v trenutku postane razumljivo, čemu se dvonožen svet vrti v neumnosti!

Uroš Vošnjak, Podaj roko

Razum(skost)

Moj psiček je izjemno razumno bitje - svoje čuva, po tujem sega. In sosedov kuža je podobno razumen, pa ne čudi, da si, tu in tam, zobe kažeta...

Samo še pravice jima manjkajo, začenši z volilno!

Upsasa!

Svobodni nagoni = zver zveri zver.

Je normalno, da žabe izbirajo med žabami, in ne med štorkljami.

Nekoč je v živalskem vrtu srnjad kričala "dol z ogradami"... kasneje so se vzkliki spremenili v "dol s tigri"... potem znova v "dol z ogradami", pa spet v "dol s tigri"... jebentiš, le kako bi kaj drugega pričakoval, od srnjadi... ki je, za razliko od nas, nerazumna.

Kadar so kozarci za marmelado prazni, takrat... je veliko tistih, ki jo papcajo, in nikogar, ki bi jo znal narediti?!

Imam pa krepko raje zapovedi uma, kot pa svobodo ne-uma.

Ni dobro, če so oči na tilniku, obenem še kratkovidne in z mreno pokrite.