Tak dan je...: julij 2017

nedelja, 30. julij 2017

NAGONSKA PAMET ali KRATEK ORIS GOVEJE STVARNOSTI

Ne gredo vse krave v deteljo. Ne, ne, med njimi so tudi pridne. Tiste v ogradah.

In so zelo pametne, krave. Denimo, ko jih odrešijo napihnjenosti, zaradi detelje, ob prvi priložnosti še bolj pohitijo vanjo. Da jim ne bi prehitro odtegnili užitka.

Ko bi krave izbirale med švicama, na primer med zelenečo in osušeno švico, bi pohitele v prvo. Ko bi jo popasle, pa bi se zadovoljile tudi s skromnejšo izbiro. In ko bi tudi v tej pošlo krme… takrat pa bi se znašle v riti.

Je vrag, s kravami! To, da znajo potrošiti švico, to še ne pomeni, da jo znajo tudi ustvariti.

Zrejo, krave, telička.

Ista mama, vneto menijo nekatere. Isti ata, so prepričane druge. Mama krava pa žari od ponosa: bo v čast našemu rodu, že zdaj zna mukati!

Krava prežvekuje. In serje. In tuli, ko umanjka prežvekovanja. Žejne pa je ne bodo peljali prek vode…

Krave so molzne živali. In bolje, kot jih hraniš, boljša bo molža.

Imajo rade svoj hlev, svoj domač raj. Jim je, včasih, tudi drugod všeč, a domača štala je le – domača štala! V njej z užitkom serjejo.

So liske, črnke, rjavke, belke, sivke… nekatere celo z zvoncem.

Med njimi so tiste, ki vodijo, in one druge, vodene, sledeče. Nekatere so napadalne, druge umirjene, a ko se znajdejo v stampedu, takrat se je vsaki kravi bolje izogniti.

Ko se zberejo na kupu, so zelo glasne. Druga prek druge hitijo podajati svoja, kravja, mnenja. Prevlada, domnevam, mnenje tiste, ki ima najbolj prepričljive argumente, najnevarnejše rogove, čeprav…

Kakorkoli se odločijo, vselej je po goveje!

Krave z leti pridobivajo izkušnje, celo znanja. Verjetno dozorevajo, postajajo resnejše.

Tiste najuspešnejše dosežejo celo to, bojda, da – hodijo po dveh.

četrtek, 13. julij 2017

Človek, ogrožena redkost znotraj "človeštva"

O izumu, ki naj bi bil poglaviten za ves razvoj, ni doseženega soglasja. Nekateri navijajo za ogenj, drugi za kolo, tretji za orodje (uporabo kamna, kosti) kot tako...
A je dejstvo: ni ga grozljivejšega momenta v preteklosti, dejavnika, ki bi huje deloval na kasnejše čase, kot je sparitev človeka in človečnjaka. Spočela sta zmedo, razkroj. In...

Zahvaljujoč človeku (in njegovim umskim zmožnostim) se izkazuje razvoj, ki neposredno vpliva tudi na ugodnejše življenjske pogoje, absurd, tudi na lažje (s tem tudi številčnejše) živetje vseh potomcev omenjene paritve. Zahvaljujoč potomcem pa se "zgodovina" nenehno ponavlja, dosežki razvoja zlorabljajo v kratkoročen in oseben prid, odnosi znotraj skupnosti pa še vedno ostajajo povsem enaki odnosom znotraj kateregakoli krdela primatov: moč vodilnega, njegova spretnost, ugodja, katerih so deležni podrejeni... odločajo o tem, če bo sobivanje potekalo v (relativnem) miru ali ne.