Epidemija in Albert fizikalni Enkamen

Vse “ve(do)”, vselej, redno, dosledno. Najbolje o tistem, o čemer - pojma nima(jo).

In, v kolikor se pripeti, da se to “vse vedenje” znajde v manjšinjskem položaju, takrat rado izpove, da ga, očitno, “daje spomin”...

Kakopak, ne gre za kakršnekoli težave s spominom, gre, preprosto, za “bolezen”, ki je, v svetovnem merilu, najpogostejša, pravzaprav je tako razširjena, da se izkazuje kot pravilo, kot običajnost, kot nekaj povsem “normalnega”. “Bolezen”, katero je moč, povsem preprosto, poimenovati - neumnost.

Temeljna simptoma te “bolezni” sta že omenjena “vse vednost” (še najraje o neskušenih vsebinah), in neobčutenje potrebe po tem, da bi se s predmetom izjasnjevanja vsaj malo seznanila, prek določenih (in vsakomur dostopnih) verodostojnih virov, ter tako vsaj preverila dejanskost lastnega (ne)znanja. Je pa res...

... da obstaja olajševalna okoliščina, kajti - zaradi objektivne nezmožnosti sočasnega miselnega “procesiranja” več (različnih) podatkov, vsebin, zornih kotov... govorečih o eni in isti zadevi, bi utegnilo, ob pretiranem naprezanju možganskih vijug, pripeljati do učinka “negacije negacije”, in bi se miselni “procesor”, v popolni zmedi, dobesedno sesul ter tako, po nekem čudežu, iz neumnosti porodil njeno nasprotje, umnost. Ko bi bilo kaj takega praktično uresničljivo, seveda, ko bi čudeži obstajali.

Albert, bil si prava faca! Marsičesa, kar si dognal, ne razumem, priznam. Podpiram te v tvojem dvomu v neskončno vesolje. Menim, da je neskončno število omejenih, torej končnih vesolj, kajti materija kot taka v lastni neomejenosti (neskončnosti) ne zmore obstajati. Glede (človeške) neumnosti si pa - kozle streljal! Veš...

Po edini sprejemljivi opredelitvi razlik med preostalim (živim) svetom in človekom, je človek - razumno bitje. Pomeni, da zmore razumeti, tisto, v kar se razumevati poda, tisto, v čemer svoje zanimanje najde. In razume celo to, da vsega NE zna, NE ve, pomeni, da na področjih, katerih vsebinsko ne obvladuje, zlahka prizna lastno NEvednost. Po drugi strani pa...

Trdil si, da si prepričan v neskončno neumnost človeštva, pa bega, povsem preprosto, logiko, ta tvoja izjava, kajti - v kolikor je človeštvo seštevek človeka ( + človeka + človeka + človeka...), potem je seštevek razumnih bitij, potemtakem ne more biti neumno. Ker pa je neumno, to človeštvo, bi se kazalo povprašati o tem, iz česa je sestavljeno, o tem, če ne gre, morda, zgolj za “človeštvo”...

Ni vse zlato, kar se sveti. Ni vse Sonce, kar prižiga svetlo v temo. Ni vse človek, kar človekovo podobo nosi?!