Človek, ogrožena redkost znotraj "človeštva"

O izumu, ki naj bi bil poglaviten za ves razvoj, ni doseženega soglasja. Nekateri navijajo za ogenj, drugi za kolo, tretji za orodje (uporabo kamna, kosti) kot tako...
A je dejstvo: ni ga grozljivejšega momenta v preteklosti, dejavnika, ki bi huje deloval na kasnejše čase, kot je sparitev človeka in človečnjaka. Spočela sta zmedo, razkroj. In...

Zahvaljujoč človeku (in njegovim umskim zmožnostim) se izkazuje razvoj, ki neposredno vpliva tudi na ugodnejše življenjske pogoje, absurd, tudi na lažje (s tem tudi številčnejše) živetje vseh potomcev omenjene paritve. Zahvaljujoč potomcem pa se "zgodovina" nenehno ponavlja, dosežki razvoja zlorabljajo v kratkoročen in oseben prid, odnosi znotraj skupnosti pa še vedno ostajajo povsem enaki odnosom znotraj kateregakoli krdela primatov: moč vodilnega, njegova spretnost, ugodja, katerih so deležni podrejeni... odločajo o tem, če bo sobivanje potekalo v (relativnem) miru ali ne.