Težave

Trenutno se ukvarjam s kopico težav, pa nimam časa zapisovati.

Težave. Sestavni del živetja. Brez njih tudi živetja ne bi bilo, bil bi, preprosto, zgolj nek obstoj, obstoj, na kakršnega obstaja kamen. Hladno, prazno, mrtvo.

Težave so, v bistvu, učiteljice. Učijo nas o tem, da prav nič ne pada z neba. Z izjemo običajnih padavin, seveda. Učijo nas o tem, kako, če sploh, smo zmožni soočiti se z njimi. Učijo pa tudi, če ne predvsem, o tem - kakšni zares smo! Smo jih zmožni reševati na človeški način, z vso potrebno uvidevnostjo, etičnostjo, da bom razumljiv - z NEsebičnostjo, ali pa smo le takšni, da bi se morali povprašati o tistem čemu sploh sem na tem svetu... ko pa ničesar dobrega ni, od mene, iz mene.

Ja, nedavno sem zapisal, na kratko, o splošni "dobroti". O nečem, kar je zgolj iluzija, utvara, o nečem, kar se, v podobah, ki so daleč od dejanske dobrote, lahko izkazuje izključno takrat, kadar vodilo ni boj za obstanek, neki nagoni. In običajna "dobrota" se izkazuje zgolj v takšnih primerih, v primerih lastne neogroženosti.

Toliko za danes, domnevam.