V objemu

Po dolgem sem včeraj objem njen imel,

ihtel sem v njem kot otrok,

sekunde lovil sem, da bi jih ujel,

spolzele so, kruto, iz rok…

 

Po dolgem sem čutil jo v svojih rokah,

prej smel z njo sem večnost loviti,

v naprej, včeraj, žalost, nemoč in pa strah,

vedoč, da bom moral spustiti…

 

Boleča lepota, a vsaj to imam,

ni isto, kot prej, a vsaj malo,

vsaj malo, in več kakor nič, pa ne dam,

preveč nje je v meni pognalo!

 

Po dolgem sem včeraj objem njen imel,

in ura za hip ni zastala,

kazalcem ni mar, da brezčasno hotel

sem, da bi v objemu ostala…