Kot
prvo – moram se naučiti dihat.
Pljuča
so mi vzeli,
in tako
veleli:
Nič
vzdihovat, sopihat!
Moram
se naučiti – hoditi.
Brez
nog se da živet,
jih treba
ni imet,
se, v
sili, da po riti!
Moram
se naučiti – živeti.
Srce je
ubežalo,
za njo
se je podalo,
ostal
je nek boleti…
Moram
se naučiti – dojeti.
Še vedno
upe kažem,
morda
se sebi lažem,
da
vredno je – verjeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar