NE, NEANDERTALEC NI IZUMRL...

… so njegovi geni še preveč živi, v podobi absolutne večine »človeštva«!

Tudi moja cucka se učita, in iz dneva v dan pridobivata nova znanja.
Pomeni, da, iz dneva v dan, bolj(e) razumevata svet, da postajata vse bolj razumna?
Hm, ja, ampak - le po človejaško! Dejansko pa ostajata to, v kar sta zasnovana: nagonski, nerazumski bitji!

Res je, "sodoben" svet je krivičen, ampak izključno do človeka. Človejakom gre bolje, kot bi jim šlo, ko bi bili odvisni izključno od lastnih zmožnosti.

Razum(evanje) NI (na)učiti-se-iz-izkušenj, pač pa JE - oblikovati izkušnje!

Ko bi bilo merodajno "znanje", in ne razumevanje...
V takšnem primeru bi bila Zemlja, še vedno, ploščata, usoda bolnih bi bila, še vedno, "v božjih rokah", do atoma (in/ali penta/kvarka) pa sploh dospeli ne bi!

P.S.
Kakopak, "znanje" je merodajno v svetu človejakov, nagonskih, nerazumskih bitij, ki do razumevanja ne dospevajo. Pravzaprav se jim niti sanja ne o tem, kaj to, razum(evanje), je. Zato pa gre ves napredek v franže, takrat, kadar (absolutna) večina "demokratično", in zlasti bebavo, (so)odloča!

Kar ni zmogla, neposredno, narava, to je zmogel človek, s svojim tičem: Neandertalec je postal višji, vitkejši in - namesto z nekdanjim "hu-hu", zmore komunicirati z besedami.

Človek je "izumil" etiko.
"Človeštvo" funkcionira v okviru boja za obstanek.
Hudiča, nekaj je tu narobe. Bržčas z etiko!

Ko slišim tisti, da "so srečni"... bentiš, še sreči so, v svojem svinjaku, pridih izjemnosti odvzeli!

Ne/zmožnost razumevanja je naravna danost, neodvisna od (tozadevnega) znanja.

"Ko bi nekoč imel/a današnjo pamet..."
Uboga "pamet", ki se ne zaveda tega, da obstaja nešteto okoliščin, znotraj katerih lahko lastno bebavost izkaže!

Ni dobro, kadar bebava nezmožnost (so)odloča.

Kolikor znaš, toliko veljaš? Ja, v človekovem svetu, dočim...
V človejaškem velja "kolikor misliš da znaš, toliko meniš, da bi moral veljati"!

Nikjer v naravi ni enakosti, so le enake okoliščine, iz katerih zmožnejši dosegajo več.
Kakopak, podobno je tudi v svetu dvonogih, le - ko med zmožnosti ne bi štele spretnosti komolčarstva, goljufanja, odtujevanja, ritolazenja... ko bi etika odmerjala poti za dosego ciljev, potem...
Potem bi bilo zelo malo tistih, katerim bi o krivici jodlajoča večina zavidala!

Nimam "pametnega" telefona. Žep je preneumen zanj, glava ne čuti potrebe po instant "pameti".