Se je prijatelj, leta nazaj, znašel v hudem psihičnem
stanju. Tako hudem, da je postal "pameten", človejaško
"pameten"...
In je našel "rešitev" v nekih predavanjih,
seminarjih, mednarodno celo zelo uveljavljenih, navdušenje porajajočih... je
našel "rešitev" v prepričanju, da "se bog nahaja v vsakem
posamezniku, da je, v bistvu, vsak posameznik (svoj) bog"...
In je hodil, nekaj let zapovrstjo, tudi na
štirinajstnevna kampiranja, kjer so udeleženi medsebojno "modrovali",
v terminih, kakopak, ki niso bili namenjeni "strokovnim"
tolmačenjem...
In je trajalo, to navdušenje, nekaj let, le - po dveh
letih je že nekoliko težje odhajal na takšno kampiranje, in se vse bolj
zagrenjen vračal z njega. In...
Se mu stanje, njegovo, ni prav nič popravilo, s tem,
kar je počel, nasprotno, psihično, posledično tudi telesno (po vprašanju
psihosomatskih obolenj) je postajalo vse slabše, in slabše (četudi, sočasno,
hodi tudi k homeopatu, ki ga "zdravi" na temelju kamiličnega
čaja!)...
In se je znašel, sedaj, po vseh teh letih
"zdravljenja", v nič kaj hvaležnem stanju, vendar - ker psihična
obolelost (neizogibno!) predstavlja tudi zmanjšanje umskih zmožnosti, je sedaj
še bolj "pameten", kot je bil poprej, in mu je nemogoče (do)povedati,
da mu to, kar počne, neposredno škoduje! Da, sočasno ugotavlja slabšanje
lastnega (fizičnega) stanja, a kaj, ko ni več zmožen povezati vseh (preprostih)
dejstev, in ugotoviti to, da z lastnim početjem škoduje v prvi vrsti sebi, nato
pa tudi okolju, v katerem sobiva, okolju, ki mora izkazovati vse večji prag
toleriranja, in se mora, posledično, prilagajati tistemu, kar je povsem narobe,
skregano z "zdravo pametjo"! In...
Ni komentarjev:
Objavite komentar