Sence
stresa
prek drevesa,
zrelo
listje šelesti,
mak na
trati
makovati
v
rdečem jadrno hiti…
Kosemptica
v modra
lica
brazde
orje tiho v čas,
vetrič
žanje
potovanje,
zibajoč
v pozlati klas…
Vse
odteka,
dan, in
reka,
hip za
hipom oveni,
jutro
vzklije,
mrak
ovije,
tema
leže prek oči…
Z
vrtiljaka
smeh dočaka,
da
izpoje se napev,
glas in
lice,
med
meglice,
mak pa
spet bo zacvetel…
Ni komentarjev:
Objavite komentar