Joj,
kako je to nadležno,
že zarana
bremeni,
v jutru
je napaka,
cel kup
dela čaka,
meni pa
do dela ni…
Je
spoznanje neizbežno,
prav nič
mi ne ubeži,
mi bo
dan skazilo,
če bom
šel na silo,
danes
leno mi diši…
Vse
počaka,
nihče ne
bo namesto mene,
menda
ne bo se zaustavil svet,
ker
prav lenobno sem prežet…
Vse
počaka,
da pridna
volja znova krene,
četudi
konec bi bilo sveta,
se meni
danes nič ne da…
Ni komentarjev:
Objavite komentar