torek, 11. junij 2019

Akacija...

Ne najbolj ravna zadeva, obenem bodeča. In trda, čvrsta. Lepo cvetoča. Trmasta.

Ni gradivo za tiste, ki imajo radi ravno. Pod nitko. Tudi, in predvsem, živetje.

"Maščujem" se ji. Ker je, še nedavno tega, preraščala vse tisto, česar nisem v podobi zaraščenosti snoval. Pravzaprav se "maščujem" le delčku, neznatnemu, njene samovoljnosti. Tistemu, pač, ki za drugega ni, kot za v peč. Ostalo pa...

Ostalo, glavnina, pa mi je ljuba, saj me, s svojo neukrotljivostjo, postavlja pred izziv, češ "pa me uporabi, če zmoreš"! In jo, uporabljam, in uporabim, za "rančerske", skrivljene ograde, brajde, lope...

Nekaj sem je pustil, rastoče. Mini gozdiček. Pri meni bo (do)živela natanko toliko let, kolikor jih bom tudi sam zmogel. Naj raste, se krepi, debeli, v užitek očem!


Ni komentarjev:

Objavite komentar