Danes
pojdem, prav lahkotno, in sanjaje,
se mi
da, v takšno jutro sem vstal,
navsezgodaj
že me razigranost daje,
kaj bi
menjal, kaj bi se pritoževal…
Danes
pojdem, moje so vse širjave,
ne drži
me ta vsakdanji, majhen svet,
bisere
je rosa posejala v trave,
jih
preštejem, le če se podam letet…
Dovolj
globoke danes so neba modrine,
pa kamor
ptica rada šine, tudi sam se bom podal,
iztegnem
roke, in v pikicah ves svet izgine,
v
pozabi, tam, na dnu globine, me bo že počakati znal…
Ni komentarjev:
Objavite komentar