Žeja
pesti,
kozarec
je docela prazen,
na pot
mi ni,
z neba
peklensko Sonce žge,
grlo
suši,
občutek
je vse manj prijazen,
vse
bolj se zdi,
da
dolgo več tako ne gre…
Hladilnik
ždi,
v njem
pa je obilje piva,
sliko
kazi,
da mi
odveč je vsak korak,
trta
blaži,
me v
svoji gosti senci skriva,
jemlje
moči
pod njo
ji vse toplejši zrak…
Prav
nič hvaležna takšna ni zadeva,
ogroža zdravje,
in ugaša moč,
volja
pa čaka, ter vse bolj okleva,
ko se
za čudežem podaja zroč…
Vročina
raste, Sonce je zagnano,
kozarec
prazen, jaz bi se hladil,
a mi
življenje ni prav lahko dano,
ni ga,
ki bi mi hladnega nalil…
Žeja
pesti,
še malo,
pa bom dehidriral,
ni
pomoči,
se
čudežem prav nič ne da,
koga
skrbi,
da v
senci bom do konca shiral,
ker
piva ni,
ker
samo k meni prit' ne zna…
Prav
nič hvaležna takšna ni zadeva,
ogroža zdravje,
in ugaša moč,
volja
pa čaka, ter vse bolj okleva,
ko se
za čudežem podaja zroč…
Vročina
raste, Sonce je zagnano,
kozarec
prazen, jaz bi se hladil,
a mi
življenje ni prav lahko dano,
ni ga,
ki bi mi hladnega nalil…
Ni komentarjev:
Objavite komentar