Prekleta
pipa,
že dolgo
je, kar pušča mi,
jo
nekaj daje,
pa vode
dobro ne drži,
nenehno
hlipa,
raztresa
solze svoje v dan,
bi jo
najraje
kar
vrgel stran!
Za
kapljo druga,
za njo
ostale, v nedogled,
v
obravnavi
so mi
ušesa, z živci vred,
hišna
usluga
pa na
dopustu je tačas,
neznosno
davi
kapljanja
glas!
Močno
preklinjam,
a kaj,
ko ne pomaga nič,
in iz
papirja
zatlačil
sem v cev zatič,
se ne
udinjam
vsem
ročno spretnostnim stvarem,
tega
hudirja
se več
ne grem!
Pa
zaprl v stanovanju glaven bom ventil,
dolgo že
soseda vabi na kanaste špil,
je
prijetna, fletna, pa dedca ni doma,
se v
veselje mi vedno rada da…
Kaj bi
pipa mi težila, vodi se ne dam,
je soseda
zadovoljna, kadar jo crkljam,
z njo
bom dobre volje, in ne bom več klel,
ona
poskrbi za mojo cev…
Ni komentarjev:
Objavite komentar