Legle v noč so mlade trave

Že legle v noč so mlade trave,

po zvezdah v miru zadiši,

za vse iščoče, in sanjave,

za vse z nemirom, ki budi…

Še Luna želje je prižgala,

postrani kaže se z neba,

in kakor da bi šepetala,

da up za vsakogar ima…

Igrajo se nemirni vali,

pa drug za drugim le drse,

a vsakemu se, na obali,

razlije moč, gasi srce…

Prebuja sanje noč, in daje

prepolno svojo zvezdno dlan,

a sanje rado čas zamaje,

in z jutrom jih prežene stran…

Misel plaha, v zvezdni noči negotova,

vselej ista, vselej znova,

poletela je na pot,

dva koraka, dva koraka daleč pride,

pa moči ji že poide,

v njenem svetu večnih zmot…