Oh ja...

Te zrem, blestečo, lepotica,
vso sloko, ravno prav grajeno,
vse bolj blediš v prozorna lica,
a kaj bo to, mi je vseeno...

Z roko kdaj sežem, te zagrabim,
lepo podaš se v mojo dlan,
kako zdaj tvojo družbo rabim,
brez tebe bil bi prazen dan...

Bolj ko se stekaš, bolj me greješ,
morda, čez čas, bom še zapel,
nemo strmiš, nič se ne smeješ,
vendar ob tebi sem vesel...

Zrem te blestečo, vse bolj prazno,
vlivaš mi upe, krasotica,
dokler s teboj sem, ni porazno,
do dna, prelestna steklenica...